Predlog uredbe, ki ga je pripravila komisija, predvideva določitev cilja, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Številni ukrep vidijo kot mehanizem za reševanje Berlina, če Rusija Nemčiji prekine dobavo plina po plinovodu Severni tok, poroča Politico.
Predlog je v sredo predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in med drugim dejala, da bi uredba Evropski komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni Unije glede varnosti dobav plina. S sprožitvijo opozorila bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.
Poljska, Portugalska, Španija, Ciper, Grčija in Madžarska zavrnili predlog
Manj kot 24 ur po novinarski konferenci von der Leynove so predlog po poročanju portala že zavrnili pristojni ministri Poljske, Portugalske, Španije, Cipra in Grčije. Madžarska je šla še korak dlje. Minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je v četrtek odpotoval v Moskvo, da bi Madžarska okrepila zaloge ruskega energenta, dokler je to še mogoče.
Trije diplomati EU so ob tem za portal povedali, da v Uniji trenutno ni dovolj glasov, da bi predlog o obveznem zmanjšanju porabe plina potrdili. Zanj bi morala glasovati kvalificirana večina, 15 držav, ki predstavlja 65 odstotkov prebivalstva Unije. Pri t. i. izredni proceduri posamični veti držav članic niso dovoljeni. "To je misija nemogoče, še Tom Cruise ne bi mogel doseči, da bi predlog podprli," Politico povzema enega od diplomatov, ki predlog podpira.
Ministri držav članic, pristojni za energetiko, med njimi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, bodo o predlogu komisije na izrednem zasedanju spregovorili v torek.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je bil v četrtek kritičen do držav, ki predloga ne podpirajo. "Moramo rešiti energijo v EU, še posebej plin," je dejal in dodal, da bi morale države, ki jih zmanjšana dobava plina iz Rusije ne prizadene neposredno, pomagati tistim, ki jih. "V nasprotnem primeru ne moremo govoriti o evropski solidarnosti," je poudaril.
"Recimo, da zmanjšamo porabo plina za 15 odstotkov. To ne pomeni, da bo Nemčija dobila več plina. Ne obstajajo prazni plinovodi, ki jih lahko napolnimo," pa je dejal grški minister za energetiko Kostas Skrek. Zanimivo se mu zdi, da je komisija predlog predstavila brez "resnejših posvetovanj".
Španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera je glede predloga dejala, da ni najbolj učinkovit niti pravičen. "Predlogu povsem nasprotujemo," pa je bil jasen portugalski minister za okolje in energetiko Joäo Galamba.
Predlogu se po poročanju Politica upirajo tudi otoške države. "Za Ciper to ne bi smelo veljati, dokler otok ne bo direktno povezan z evropskimi plinovodi," Politico povzema ciprske oblasti.
Španci so potrdili, da se z Grčijo, Italijo, Francijo in drugimi dogovarjajo za skupno pismo, v katerem bi pozvali k iskanju alternativnih rešitev. Francija svojega stališča še ni izrazila, Italija, Slovaška in Malta pa niso želele komentirati, ali bodo pismo podpisale.
Danska, Nizozemska in Luksemburg so na strani Nemčije, Bolgarija pa še preučuje predlog.
Ostale države se niso odzvale na Politicovo prošnjo za odziv. Tudi stališče Slovenije še ni znano.
KOMENTARJI (254)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.