Ukrajinsko mesto Bahmut bi lahko v prihodnjih dneh padlo v roke ruskih sil, je ob robu neformalnega zasedanja ministrov za obrambo EU v Stockholmu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ob tem je dodal, da padec mesta ne bi pomenil preobrata v vojni, temveč bi le poudaril dejstvo, da Rusije ne smemo podcenjevati.
"Opažamo, da Rusija pošilja vse več vojakov, vse več sil, in kar ji manjka v kakovosti, poskuša nadoknaditi v količini. Doživeli so velike izgube, hkrati pa ne moremo izključiti, da bi lahko Bahmut v prihodnjih dneh padel," je dejal Stoltenberg.
Zavzetje mesta po njegovem mnenju ne bo spremenilo poteka vojne. "Poudarja le, da ne smemo podcenjevati Rusije. Ukrajini pa moramo še naprej zagotavljati podporo," je povedal.
Ruski zunanji minister Sergej Šojgu je nasprotnega mnenja. Zavzetje Bahmuta je ključnega pomena za nadaljevanje ofenzive v Ukrajini, je dejal v torek. Prepričan je, da bi ruski vojaki z zavzetjem mesta lahko prodrli globoko za obrambne linije ukrajinskih sil.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Skupina Wagner trdi, da je zavzela vzhodni del Bahmuta
Ruska najemniška skupina Wagner je medtem sporočila, da je zavzela vzhodni del mesta. "Enote skupine Wagner so zavzele celotni vzhodni del Bahmuta, vse vzhodno od reke Bahmutke," je izjavil vodja te skupine Jevgenij Prigožin. Ukrajinska stran za zdaj tega ni potrdila oziroma ni poročala o umiku z območja.
Reka, ki teče skozi mesto, bi branilcem lahko služila kot naravna ovira, ki bi otežila nadaljnje ruske napade iz te smeri. Celotno zavzetje mesta pa bi Moskvi omogočilo nadaljnje napredovanje do večjih mest v regiji, kot sta Kramatorsk in Slovjansk.
Bahmut v regiji Doneck je že več mesecev prizorišče hudih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, njegov padec pa bi po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ruski vojski dal prosto pot za napredovanje na vzhod Ukrajine. Zelenski je v torek v pogovoru za CNN zagotovil, da so ukrajinske enote odločene zadržati mesto.
Obrambni ministri EU o pomoči Ukrajini
Obrambni ministri članic EU danes razpravljajo o načrtih za krepitev proizvodne zmogljivosti obrambne industrije in pošiljanja streliva Ukrajini. "To je zdaj vojna izčrpavanja, ki je tudi logistična bitka. Trenutna stopnja porabe v primerjavi s trenutno stopnjo proizvodnje streliva ni vzdržna, zato moramo povečati našo proizvodnjo," je opozoril Stoltenberg.
Zasedanja se udeležuje tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki je izpostavil, da njegova država potrebuje milijon topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov. "Potrebujemo milijon izstrelkov. Potrebovali bi od 90.000 do 100.000 izstrelkov na mesec, da bi lahko odvračali nasprotnika in izvajali protiofenzivo," je dejal ob prihodu.
Pri tem je izrazil podporo estonskemu predlogu, ki predvideva skupno naročilo milijona 155-milimetrskih topniških izstrelkov, za kar bi namenili okoli štiri milijarde evrov. "Vsi vemo, da za to potrebujemo svež denar, in to hitro," je ob predstavitvi pobude dejal estonski obrambni minister Hanno Pevkur in dodal, da je naloga Evropske komisije in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, da najdeta ustrezno rešitev.
Borrell se je odzval z besedami, da "denar ne pada z neba" in da je treba uporabiti obstoječe finančne instrumente. Bruselj sicer predlaga načrt s tremi stebri, pri čemer bi najprej strelivo Ukrajini zagotovili iz obstoječih zalog, na srednji rok pa v okviru skupnega naročanja.
