Vincent Muscat je torej priznal, da je sodeloval pri umoru novinarke. Muscat, George Degiorgio in njegov brat Alfred Degiorgio so obtoženi nabave, namestitve in detonacije bombe, ki je oktobra 2017 ubila novinarko, ki je preiskovala korupcijo v državi.
Priznanje je bilo pričakovano, potem ko je prejšnji teden Muscatov odvetnik obvestil pritožbeno sodišče, da umika pritožbo zoper odločitev sodišča, s katero je to zavrnilo dolgo vrsto ugovorov.
Muscat je po poročanju malteških medijev danes s pordelimi in solznimi očmi pritrdil sodnici Edwini Grima, ko ga je prosila, naj potrdi spremembo obrambe. Njegova soobtožena, bratja Degiorgio, sta medtem brezizrazno sedela za njim, poroča Malta Today. Nič manj kot osem oboroženih policistov je ločilo brata od nekdanjega pajdaša.
Muscatovo priznanje bi skupaj z informacijami, ki bi jih predal policiji, lahko imelo domino učinek na druge primere zoper njegova soobtožena ter domnevnega vodjo, poslovneža Yorgena Fenecha.
Muscat je sicer v začetku tega leta zaprosil za predsedniško pomilostitev, vendar ga je kabinet zavrnil. Danes je bil obsojen na 15 leta zapora. Grozila mu je dosmrtna ječa, a je sodnica pri določitvi kazni upoštevala, da je med preiskavo sodeloval s policijo.
"WikiLeaks v eni osebi"
Novinarka je sicer umrla, ko je zapeljala z dovoza k svojemu domu in je odjeknila eksplozija podtaknjene bombe.
Galizia, ki so jo imenovali tudi "WikiLeaks v eni osebi", je bila na Malti najbolj znana preiskovalna novinarka, ki se ni ustavila, ko je bilo treba razkrivati korupcijo, nepotizem in druge nečedne posle malteške politike in družbene elite – čeprav je bila velik del kariere zastraševana, grozila ji je kopica tožb, skupaj naj bi jih bilo 47, dvakrat jo je malteška policija celo aretirala, piše Independent.
V svojem blogu dotaknila celo poslov ruskih oligarhov na otoku in aktivnosti libijske mafije, ki je prek Malte v južno Evropo tihotapila nafto.
Ko je usodnega dne odhajala od doma, je nameravala poskrbeti, da ji znova odprejo bančni račun, ki je bil zamrznjen, ker je takratni malteški minister za gospodarstvo Christian Cardona proti njej vložil tožbo, ker je pisala o tem, da naj bi med uradnim obiskom v Nemčiji obiskal bordel. Ker je bila že dolgo prepričana, da njenemu telefonu prisluškujejo, je želela zadevo na banki urediti osebno. A do tja ni prišla nikoli, saj je nekdo aktiviral bombo, ki je bila podstavljena v njenem vozilu.
Njen umor je sprožil ostre mednarodne odzive, doma so ljudje protestirali zaradi "mafijske države". Njena družina je jasno povedala, da na pogrebu ne želi ne takratnega predsednika ne premierja – oba sta bila tarča njenega ostrega peresa in družina je sumila, da njuni izrazi žalosti ob njihovi izgubi ne bi bili iskreni.
Takrat je pod pritiski (mednarodne) javnosti oblast obljubila učinkovito preiskavo, s katero pa je bila družina izjemno nezadovoljna. "Državni tožilec se iz nas celo javno norčuje z uporabo besednih zvez, ki jih je uporabljala moja mama," je takrat za Independent povedal njen sin, prav tako preiskovalni novinar Matthew Caruana Galizia.
Na Malto je svojo delegacijo poslal celo Evropski parlament, izrazili so dvome o nepristranskosti policije in sodstva ter zmožnosti oblasti, da izvedejo temeljito preiskavo, ki naj bi segla vse do najvplivnejših ljudi na Malti.
Le nekaj dni po tem, ko je delegacija zapustila Malto, je policija vdrla v skladišče blizu prestolnice Valletta in aretirala tri moške – brata Georga in Alfreda Degiorgia ter njunega pajdaša Vincenta Muscata. Obtožili so jih umora, uporabe eksploziva, zarote in vpletenosti v organiziran kriminal. Kasneje so s primerom povezali še Fenecha.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.