Na zunanjem ministrstvu v Bratislavi so pojasnili, da so se za izgon ruskih diplomatov odločili, ker da so kršili dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Izgon diplomatov je tudi odziv na zlorabo schengenske vize, ki jo je izdal slovaški generalni konzulat v Sankt Peterburgu, je povedal predstavnik slovaškega zunanjega ministrstva Juraj Tomaga.
Po navedbah slovaških medijev naj bi bili ruski diplomati vpleteni v vohunjenje. V resnici naj bi šlo za ruske vohune, ki so uporabljali diplomatske potne liste oz. diplomatski status, je poročal portal Aktuality.sk.
Tomaga je sicer povedal še, da naj bi bila trojica vpletena v še hujše dejanje v drugi članici EU in zveze Nato - lani naj bi v Berlinu sodelovali pri naročenem umoru nekega Čečena, pri tem pa zlorabili diplomatski status, je poročal slovaški Dennik N.
Tedaj so v Nemčiji še isti dan po umoru prijeli osumljenca ruskega porekla, ki je še vedno v priporu.
V Bratislavi zdaj pričakujejo rusko povračilo. Zagotavljajo sicer, da si želijo dobrih odnosov z Rusijo, vendar da takšnih dejanj in kršitev dunajske konvencije ni mogoče tolerirati, je po poročanju agencije Tasr še dejal Tomaga. Rusija je sicer že sporočila, da se bo odzvala, a podrobnejših informacij ni posredovala. Decembra je Nemčija zaradi sumov, da je Kremelj sodeloval v umoru, izgnala dva ruska diplomata. Rusija se je odzvala z izgonom dveh nemških diplomatov.
Kakšne so obtožbe?
Junija je nemški zvezni tožilec dejal, da je ruski državljan sprejel "vladno naročilo umora" v upanju na finančno nagrado ali zato, ker je želel ubiti "političnega nasprotnika". Po besedah tožilca je ruski državljan avgusta lani iz Moskve odletel v Pariz, od tam v Varšavo, nato pa v Berlin, pri čemer je uporabil potni list na ime Vadim S, ki so ga le mesec prej izdale ruske oblasti.
23. avgusta naj bi stopil Čečenu za hrbet in ga ustrelil najprej v hrbet, nato pa, ko je žrtev ležala na tleh, še dvakrat v glavo in ga ubil. Kmalu po dogodku so osumljenca prijeli in od takrat je v priporu. Rusija je takrat obtožbe, da je vpletena v kaznivo dejanje, označila za popolnoma neosnovane in dodala, da s smrtjo ni imela nič.
Žrtev je sicer gruzijski državljan čečenskega porekla in je bil po navedbah od leta 2016 prosilec za azil v Nemčiji. Med vodenjem čečenske milice med letoma 2000 in 2004 se je boril proti Rusiji, leta 2008 pa je sestavil tudi skupino prostovoljcev, ki so v imenu gruzijske vlade branili enklavo Južna Osetija - čeprav jih tja niso nikoli napotili. Nemški zvezni tožilec je dejal, da ga je Rusija obtožila terorizma.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.