EU in Slovenija za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini

Finančni ministri EU so danes v Luxembourgu razpravljali o novem posojilu za Ukrajino v višini 140 milijard evrov, za financiranje katerega bi uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru evropskih sankcij proti Moskvi. Glede na predlog Evropske komisije bi Ukrajina posojilo vrnila, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo.

Ministri so po navedbah Boštjančiča večinoma izrazili podporo prizadevanjem komisije, da se najde nova sredstva za pomoč Ukrajini, pri čemer je vprašanje zamrznjenih ruskih sredstev zelo pomembno. Teh je za okoli 176 milijard evrov, je povedal minister.

"Države podpiramo, da se ta sredstva uporabi, vendar na drugi strani vsi opozarjamo na pravni vidik tega," je dejal Klemen Boštjančič. "Gre za vrsto zelo kompleksnih pravnih vprašanj, na katera je treba dobiti odgovore, preden se naredi ta korak," je glede novega posojila Ukrajini še poudaril.

Za posojilo bodo morale po navedbah virov v Bruslju jamčiti države članice, pri čemer je minister izpostavil vprašanje, kako se bodo te garancije obravnavale v proračunih držav. Slovenija se podobno kot druge članice ne strinja s tem, da bi se garancije obravnavale kot dodatna zadolžitev, je povedal.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je po koncu zasedanja glede tega dejal, da se zagotavljanje garancij za posojilo verjetno ne bo avtomatično štelo v javnofinančni primanjkljaj ali dolg držav, če bo rusko premoženje ostalo zamrznjeno, dokler Moskva Ukrajini ne bo poplačala reparacij. Poudaril je sicer, da bo moral to dokončno pojasniti evropski statistični urad Eurostat, ki je pristojen za to.

Dombrovskis in danska gospodarska ministrica Stephanie Lose, katere država trenutno predseduje Svetu EU, sta ob tem poudarila, da je novo posojilo, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, najboljša možna rešitev za nadaljnjo podporo Ukrajini in da alternative praktično ni.

Komisar je napovedal, da bo o tem prihodnji teden ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu govoril tudi s pristojnimi ministri držav članic skupine G7. Pogovori po njegovih besedah tečejo predvsem o tem, da bi države G7 zamrznjeno rusko premoženje, ki je na njihovem ozemlju, na podoben način kot EU uporabile za financiranje pomoči Kijevu. Združeno kraljestvo in Kanada sta že izrazila interes, da bi sledila evropskemu zgledu, je povedal.

Novo posojilo za Ukrajino so finančni ministri članic EU obravnavali, potem ko so o tem pretekli teden na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu razpravljali voditelji članic. Danska premierka Mette Frederiksen je tedaj izrazila prepričanje, da bodo našli rešitev, ki jo bo podprlo vseh 27 držav.

Viri pri EU so sicer pred današnjim zasedanjem povedali, da posojilu izrecno nasprotujeta dve članici. To sta Belgija, kjer je shranjena večina v EU zamrznjenega ruskega premoženja, in Madžarska. Druge so k razpravi pristopile v konstruktivnem duhu, so pojasnili.

Predsedniki vlad in držav članic bodo o tem znova razpravljali na rednem oktobrskem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju čez dva tedna.