Na turški bazar po rakete tudi Slovenija?

Direktor turškega orožarskega podjetja Roketsan Murat Ikinci je potrdil, da so s Slovenijo v fazi pogovorov o nakupu turških raket. "Zainteresirani smo tudi za širitev industrije v druge države in smo odprti za pogovore," je dodal.

Pogovori so stekli po tem, ko se je julija slovenski obrambni minister Borut Sajovic udeležil obrambnega sejma v Istanbulu IDEF 2025, kjer se je srečal tudi s turškim obrambnim ministrom Yasarjem Gülerjem.

Sajovic je dejal, da bi Slovenija morebitne nakupe opravila na podlagi mehanizma vlada vladi (G2G), saj imajo ti nakupi številne prednosti, pri čemer je interes Slovenije, da bi bila v proizvodnjo vključena tudi slovenska obrambna industrija.

Turška obrambna industrija se je v zadnjih dveh desetletjih razvila v enega ključnih stebrov tamkajšnje nacionalne varnosti in gospodarske rasti. Delež domače komponente v obrambnih projektih je v Turčiji narasel z 20 odstotkov leta 2004 na kar 83 odstotkov danes.

"Turčija je danes samozadostna pri obrambni proizvodnji, hkrati pa naše tehnologije delimo s prijateljskimi in zavezniškimi državami," je poudaril državni sekretar za turško obrambno industrijo Haluk Görgün. Letni promet presega 17,4 milijarde evrov, v raziskave in razvoj pa se ob tem vloži 3 milijarde evrov.

Z več kot 3500 podjetji in več kot 100.000 zaposlenimi, katerih povprečna starost je 34 let, je industrija med najdinamičnejšimi gospodarskimi panogami v državi z drugo največjo vojsko v Natu. 

Lastno razvite sisteme uporabljajo tudi v svojih vojaških operacijah in na mednarodnih misijah. Med temi posebej izstopajo brezpilotna letala (UAV) in oboroženi droni (UCAV), ki so s svojimi inovativnimi koncepti pomembno zaznamovali sodobne oblike vojskovanja ter pritegnili pozornost številnih zavezniških in partnerskih držav Turčije.

Da je interes za turške obrambne proizvode, tudi na Zahodu, vse večji, priča tudi rast izvoza: leta 2024 je zrastel za 29 odstotkov na rekordnih 6,2 milijarde evrov. Samo julija 2025 je bil izvoz kar 128 odstotkov višji kot leto prej in je dosegel skoraj 870 milijonov evrov. 

Nič kaj bolj domiselno ime od izraelske Železne kupole, mobilnega sistema zračne obrambe, ki je aktiven že več kot desetletje, pa niso nadeli turškemu obrambnemu sistemu podjetja Aselsan. 

Turki ob iskanju poti k razširitvi industrije v tujino in osredotočanju na izvoz svojih obrambnih dognanj ob nestabilnih geopolitičnih razmerah v regiji prednost razumljivo dajejo lastni varnosti.

Projekt Jeklena kupola je vreden več kot 400 milijonov evrov, povezuje pa zračno obrambo, elektronsko bojevanje in radarje v večplastni zaščitni strukturi. 

Podjetje se na povečan interes za obrambo odziva z investicijami v nove obrate z 1,3 milijarde evrov težko investicijo v novo tehnološko bazo.

Erdogan je dejal, da bo baza, katere prva faza naj bi bila naročena sredi leta 2026, največja posamezna naložba obrambne industrije v državi in največji integrirani objekt zračne obrambe v Evropi.

"Ta investicija pomeni največjo obrambno-industrijsko investicijo v zgodovini naše republike. To bo tudi največji integrirani center za zračno obrambo v Evropi," je ob obisku podjetja pojasnil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Februarja letos je Turčija delovno skupino za področje obrambne industrije vzpostavila tudi z Madžarsko. Razpisi za sodelovanje, objavljeni na Madžarskem, bodo upoštevali tudi slovenske prijave, so pojasnili pri podjetju FNSS, glavnem dobavitelju goseničnih in kolesnih oklepnih vozil ter orožnih sistemov za turške in zavezniške oborožene sile.

"Naredili smo prve korake za vzpostavitev novih partnerstev na strateških področjih, kot so brezpilotni zračni in kopenski sistemi, simulacijske in učne tehnologije ter centri za testiranje in inovacije," je na prvem ministrskem srečanju delovne skupine za obrambne inovacije med Turčijo in Madžarsko v Ankari dejal turški minister za industrijo in tehnologijo Mehmet Fatih Kacir.

Obseg trgovine med Turčijo in Madžarsko se je v zadnjih 22 letih povečal na 3,8 milijarde evrov, kot je še pojasnil Kacir. Madžarska bo prejela več kot 400 turških oklepnih vozil, kar pomeni znatno povečanje prvotne pogodbe iz leta 2020, ki je zajemala le 40 vozil. 

Razširjena pogodba vključuje tudi določbe za vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti na Madžarskem.

Pri vzpostavljanju obrambnega sodelovanja s Turčijo veliko ne zaostajajo niti naši južni sosedje. Po uspešno zaključenem usposabljanju v Turčiji so pripadniki hrvaških oboroženih sil in predstavniki turškega podjetja Baykar avgusta na Hrvaškem začeli testirati nove brezpilotne sisteme Bayraktar TB2, kot je tedaj dejal hrvaški obrambni minister Ivan Anušić.

Hrvaški minister je poudaril, da "te napredne vojaške sisteme uporablja 37 držav po svetu, vključno z več članicami Nata". Hrvaška je sicer lani iz Francije pridobila tudi svoja prva lovska letala Rafale. Tedaj je podpisala tudi pogodbo s turškim podjetjem Baykar.

Sosedje do leta 2028 načrtujejo še nakup korvet, tankov, raketnih sistemov, bojnih helikopterjev, protiletalskih raket in brezpilotnih letalnikov.

Kot je aprila poročal Reuters, sta italijanski Leonardo in turški Baykar marca napovedala ustanovitev skupnega podjetja za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov, kar je italijanska premierka Giorgia Meloni označila za pomemben posel. Voditelja sta napovedala tudi nov letni cilj skoraj 35 milijard evrov obsega trgovine med državama.

Tudi slovenska odločitev za potencialno okrepitev obrambnega sodelovanja s Turčijo se torej umešča v širši evropski trend iskanja alternativnih poti do sodobne vojaške opreme in zmanjšanja obrambnih pritiskov s strani ZDA.