"Izraelske vojaške operacije v Libanonu in napadi Hezbolaha se morajo končati," so v izjavi, ki jo je včeraj med drugim objavilo belgijsko zunanje ministrstvo poudarili zunanji ministri Avstrije, Belgije, Hrvaške, Cipra, Estonije, Finske, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Luksemburga, Moldavije, Norveške, Poljske, San Marina, Slovenije, Španije in Švedske.
Izrazili so zgroženost nad "dramatičnimi razmerami" v Libanonu, kjer je razseljenih že 1,2 milijona oziroma nekaj manj kot 25 odstotkov vseh prebivalcev. Prav tako so obsodili napade na civilne cilje in Libanoncem obljubili nadaljnjo humanitarno pomoč.
Izrael so tudi pozvali k neposrednim pogajanjem z libanonskimi oblastmi, rekoč da je trebe reformna prizadevanja vlade v Bejrutu podpirati, ne pa spodkopavati. "Prizadevanja za stabilizacijo v Libanonu so ključna za trajni mir in varnost na Bližnjem vzhodu /.../. Diplomacija mora prevladati," so še zapisali ministri.
Libanon se je v začetku marca znašel sredi spopadov, potem ko je Hezbolah po začetku izraelsko-ameriške agresije proti Iranu začel znova obstreljevati Izrael. Slednji se je odzval z obsežnimi napadi na cilje v Libanonu in kopensko ofenzivo na jugu svoje severne sosede, kjer so izraelski napadi doslej terjali več kot 1300 življenj.
Sprti strani sta novembra 2024 po približno enem letu vojne dosegli dogovor o premirju, a je Izrael kljub temu nadaljeval napade na Libanon. Sporazum je sicer predvideval razorožitev Hezbolaha in umik njegovih pripadnikov severno od reke Litani, približno 30 kilometrov od libanonsko-izraelske meje.
To se po navedbah Izraela, ki bi moral svoje sile v zameno umakniti iz države, ni zgodilo. Nadaljevanje vojaških operacij je ob tem upravičeval z obtožbami na račun proiranskega gibanja, češ da si prizadeva za vnovično oborožitev in da libanonska vlada ni učinkovita v prizadevanjih za njegovo razorožitev.
