Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je pred zasedanjem ministrov v Luksemburgu izpostavil, da so omenjene tri države uradno zahtevale uvrstitev te točke na dnevni red. "Pričakujem, da bo vsaka evropska država podprla stališča Meddržavnega sodišča in ZN o človekovih pravicah in obrambi mednarodnega prava. Karkoli drugega bi bil poraz za Evropsko unijo," je povedal.
Pred današnjim srečanjem je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon dejala, da bo kolege pozvala k razmisleku.
V skupnem pismu, ki so ga vlade prejšnji teden naslovile na Kajo Kallas, so kot poroča Al Jazeera opozorile, da Izrael sprejema ukrepe, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in humanitarnimi normami. Med drugim izpostavljajo zakonodajo o smrtni kazni za Palestince, obsojene na vojaških sodiščih, ter nadaljevanje sistematičnega nasilja in diskriminacije.
Države so poseben poudarek namenile humanitarni katastrofi v Gazi, kjer so razmere po njihovih ocenah nevzdržne, dostop humanitarne pomoči pa kljub zavezam ostaja omejen. Opozarjajo tudi na stopnjevanje nasilja na Zahodnem bregu, kjer naseljenci pogosto delujejo nekaznovano, vojaške operacije pa povzročajo smrt civilistov.
Menijo, da Izrael krši drugi člen pridružitvenega sporazuma, ki sodelovanje z EU pogojuje s spoštovanjem človekovih pravic. Po njihovem mnenju se je položaj od prejšnjih ocen EU še dodatno poslabšal, zato pozivajo k odločnim in takojšnjim ukrepom, pri čemer naj nobena možnost ne bo izključena.
Razprava o morebitnih trgovinskih ukrepih se v EU pojavlja že več let. Pobude za pregled sporazuma doslej niso dobile zadostne podpore, čeprav je poznejša ocena EU ugotovila verjetne kršitve obveznosti. Ukrepe so začasno odložili po obljubah Izraela o povečanju humanitarne pomoči.
Vzporedno s tem Irska znova odpira razpravo o zakonu, ki bi prepovedal trgovino z blagom in storitvami iz nezakonitih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, navaja Al Jazeera. Slovenija in Španija sta že sprejeli konkretne korake v tej smeri: Slovenija je lani prepovedala uvoz blaga iz zasedenih ozemelj, Španija pa je sprejela odlok o prepovedi uvoza iz nezakonitih izraelskih naselij, ki začne veljati v začetku leta 2026.
Nemčija zavrača sankcije proti Izraelu
Nemški zunanji minister Johann Wadephul pismu Španije, Slovenije in Irske nasprotuje in je predlog označil za neprimernega, poročajo tuje tiskovne agencije. "O ključnih vprašanjih se moramo pogovarjati z Izraelom," je dejal.
Ob tem je pojasnil, da je nemška vlada kritična do nedavno uvedene smrtne kazni za Palestince v Izraelu in opozoril, da je Berlin že prej svaril pred tem korakom. Nemčija po navedbah Wadephula prav tako nasprotuje priključitvi Zahodnega brega in vztraja pri tem, da je treba omogočiti rešitev dveh držav, ki pa da mora biti v okviru konstruktivnega dialoga z Izraelom.
Omenil je tudi premirje in pogovore med Libanonom in Izraelom, ki po njegovih navedbah dajejo razlog za previdno upanje. Hkrati je obe strani spodbudil, naj nadaljujeta na tej poti in poudaril, da so zdaj potrebni trdni dogovori o zaščiti civilnega prebivalstva in varnosti mirovnih sil ZN.
Medtem se z vsaj delno prekinitvijo pridružitvenega sporazuma strinja Belgija. "Razmere v Palestini se iz dneva v dan poslabšujejo. Belgija že mesece poziva k vsaj delni prekinitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom. Napadi na vrednote, na katerih temelji ta sporazum, so zdaj preveč resni, da bi jih lahko prezrli. Čas je, da to ponovno obravnavamo," je na družbenem omrežju X zapisal belgijski zunanji minister Maxime Prevot.
Kot EU ne smemo več molčati in gledati stran
V razpravi o Bližnjem vzhodu je kot so sporočili z ministrstva Tanja Fajon spomnila na skupni poziv, ki so ga glede Izraela na EU naslovili zunanji ministri Slovenije, Irske in Španije: "EU mora izpolniti svojo moralno in politično odgovornost ter braniti temeljne vrednote, na katerih že od samega začetka temelji naš skupni evropski projekt. To pomeni, da kot EU ne smemo več molčati in gledati stran, ko Izrael nadaljuje s kršitvami človekovih pravic in mednarodnega prava. Skrajni čas je, da se v EU resno pogovorimo o začasni prekinitvi Pridružitvenega sporazuma EU–Izrael."
Obsodila je nadaljevanje izraelskih napadov na civilno prebivalstvo v Gazi in širjenje nezakonitih naselbin. "Ne smemo dovoliti, da bi razmere v širši regiji Bližnjega vzhoda, ki se spreminjajo skoraj iz ure v uro, odvrnile našo pozornost od Gaze in Zahodnega brega, kjer je situacija, kljub krhkemu premirju, katastrofalna," je dodala.
EU brez premika glede prekinitve sporazuma
"Na zasedanju ni bilo potrebne podpore za prekinitev pridružitvenega sporazuma, ki potrebuje soglasno potrditev," je glede poziva zunanjih ministrov Slovenije, Španije in Irske, ki so pozvali k razmisleku o prekinitvi sporazuma med EU in Izraelom, povedala Kaja Kallas.
Ob tem je spomnila, da je Evropska komisija septembra lani predlagala suspenz trgovinskih ugodnosti, ki jih ima Izrael v skladu z omenjenim sporazumom. Za sprejetje tega ukrepa bi po njenih besedah zadoščala že podpora t. i. kvalificirane večine držav članic, kar pomeni 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU.
Vendar pa bi morale tudi za suspenz trgovinskih ugodnosti, ki bi pomenil ponovno uvedbo carin na okoli tretjino uvoza blaga iz Izraela, nekatere članice spremeniti svoje stališče, je pojasnila visoka zunanjepolitična predstavnica.
"Tega danes nismo videli, vendar pa bomo nadaljevali razpravo," je napovedala.
Glede predloga nekaterih članic za omejitev trgovine z izdelki iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu je medtem pojasnila, da bo o tem govorila z evropskim komisarjem za trgovino Marošem Šefčovičem, saj bo morala komisija pripraviti pravno podlago za ta ukrep.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.