17°C

Slovenija zaprosila za podaljšanje roka za oceno načrta za okrevanje

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
AVTOR
STA / M.P. / A.K. /
KOMENTARJI
18
Slovenija in Evropska komisija sta se ob oddaji nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost dogovorili, da se lahko dvomesečni rok za oceno podaljša za 14 dni, če bo to potrebno. Poleg Slovenije so za podaljšanje roka zaprosile še Poljska, Švedska, Hrvaška in Romunija. To pomeni več časa za pojasnjevanje odprtih vprašanj in izmenjavo informacij, je pojasnila govorka komisije Marta Wieczorek. Prihodnji teden pa se od komisije pričakujejo pozitivne ocene prvih petih nacionalnih načrtov.

Slovenija je Načrta za okrevanje in odpornost Evropski komisiji v ocenjevanje posredovala 30. aprila 2021. V skladu z uredbo se lahko Evropska komisija in država članica dogovorita, da se dvomesečni rok za oceno dokumenta razumno podaljša. Ob oddaji slovenskega dokumenta je bilo dogovorjeno, da se lahko dvomesečni rok za oceno Evropske komisije podaljša za 14 dni, če bo to potrebno,  so sporočili s Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden obiskala Portugalsko, Španijo, Grčijo, Dansko in Luksemburg, da jim predstavi ocene njihovih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrti teh držav so po besedah govorke komisije Dane Spinant zelo blizu končni oceni, a odločitve še niso sprejete.

Predsednica komisije namerava v kontekstu potrjevanja nacionalnih načrtov obiskati čim več držav. Namen obiska je predstaviti oceno načrta in spomniti na prednostne naloge, ki jih je treba upoštevati med izvajanjem načrta. Ogledala pa naj bi si tudi projekte, ki bodo financirani v okviru načrtov.

 Ursula von der Leyen bo prihodnji teden obiskala pet držav in jim predstavila ocene njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.
Ursula von der Leyen bo prihodnji teden obiskala pet držav in jim predstavila ocene njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.FOTO: AP

Kdaj točno bo komisija sprejela odločitve, za zdaj ni jasno. Kolegij komisije bo v torek, vendar jih lahko sprejme tudi s pisnim postopkom kateri koli dan v tednu. Komisija je doslej prejela 23 nacionalnih načrtov. Manjkajo še načrti Malte, Bolgarije, Nizozemske in Estonije. Indikativni rok za njihovo oddajo je bil konec aprila, vendar komisija že vseskozi poudarja, da je kakovost pomembnejša od hitrosti.

Komisija ima načeloma dva meseca časa za oceno načrta. Pri tem lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije. Članica zagotovi zahtevane dodatne informacije in lahko, če je to potrebno, načrt dopolni. Pri tem se lahko članica in komisija v skladu z 19. členom uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost po potrebi dogovorita za razumno podaljšanje roka za ocenjevanje, je izpostavila govorka. Nato ima Svet EU, v okviru katerega odločajo članice unije, še mesec dni časa za potrditev. Prve načrte naj bi potrdili sredi julija.

Slovenija je zaprosila za podaljšanje roka za oceno načrta.
Slovenija je zaprosila za podaljšanje roka za oceno načrta.FOTO: Shutterstock

Za podaljšanje roka za ocenjevanje so po njenih navedbah zaprosile Slovenija, Poljska, Švedska, Hrvaška in Romunija. Komisija je njihove prošnje odobrila. Govorka je ob tem pojasnila, da to pomeni, da imajo te članice sedaj več časa za pojasnjevanje odprtih vprašanj in izmenjavo informacij. Ni pa želela govoriti o razlogih za podaljšanje v primeru posameznih držav. To pomeni več časa za pojasnjevanje odprtih vprašanj in izmenjavo informacij, je danes v Bruslju pojasnila govorka komisije Marta Wieczorek.

PREBERI ŠE
Bruegel popravil podatke: slovenski delež zelenih in digitalnih naložb večji

 Da slovensko predsedstvo načrtuje prve odločitve o nacionalnih načrtih na zasedanju finančnih ministrov unije 13. julija, je v začetku meseca v pogovoru s skupino medijev povedal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Dombrovskis ni želel napovedovati, koliko držav in katere bodo v tem prvem svežnju. Je pa dejal, da bo to precejšnje število držav, in nakazal, da bi lahko šlo za od deset do 15 članic. Torej vseh, ki so doslej posredovale načrte, v tem prvem svežnju zagotovo ne bo.

V Bruslju so ob tem zavrnili poročanje medijev, da je komisija zavrnila romunski načrt za okrevanje. Romunija je zaprosila za podaljšanje roka za ocenjevanje, so v tesnem stiku s tamkajšnjimi oblastmi, da pojasnijo odprta vprašanja, je dejala govorka.

Koronavirus pasica nova