Janša: Nadaljnje stopnjevanje konfliktov ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence

V Bruslju so se danes na neformalnem zasedanju sestali voditelji članic EU. Govorili so o zaostrenih varnostnih razmerah zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino. Pri tem so poudarili, da se je EU na nadaljnjo rusko vojaško akcijo proti Ukrajini pripravljena odzvati s sankcijami. EU ostaja enotna in upa na diplomatsko rešitev, so dejali.

Zasedanja se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. Po srečanju je v izjavi za medije dejal, da je na zasedanju šlo predvsem za izmenjavo informacij tistih, ki so bili v zadnjih tednih dejavni v diplomaciji za pomiritev. Dodal je, da si sicer informacije izmenjujejo sproti, tako da za nekatere ni bilo veliko novega.

"Splošno mnenje pa je, da se spremlja situacija in reagira na osnovi principov, na podlagi katerih delujemo v EU, in na podlagi vseh zavez, ki so jih posamične strani sprejele doslej," je povedal. Glede morebitnih sankcij EU proti Rusiji je povedal, da je Evropska komisija voditelje obvestila, da priprave na njihovo uvedbo potekajo in da gre tudi za širše posvete z drugimi dejavniki zunaj Unije, ne samo z ZDA. Vse pa je odvisno od razvoja dogodkov.

"Slovenija v celoti podpira napore EU za deeskalacijo," je poudaril Janša in ocenil, da zaostrovanje na koncu ne bo prineslo zmagovalca in da smo lahko vsi zgolj poraženci. Izrazil je obžalovanje, ker je ruski predsednik Vladimir Putin "velikokrat korak naprej v teh preigravanjih in da je mogoče šele v zadnjih tednih prišlo do velike enotnosti Zahoda, tako da bo to v prihodnje bistveno težje". Premier Janša je še menil, da zaostrovanje ne koristi niti Putinu.

Predsednik vlade meni, da je osnovni cilj Kremlja dolgoročno izčrpavanje Ukrajine. Napetosti so v zadnjih tednih privedle do velikega bega kapitala iz Ukrajine, je izpostavil. "V ozadju vsega tega, kar se dogaja s pritiski Kremlja, sta oslabitev Ukrajine in na koncu tudi njen izbris v vlogi suverene, samostojne države," meni. V strateškem interesu EU pa je, da Ukrajina ostane suverena in samostojna država. "Na usodi Ukrajine se bije bitka za Evropo," je poudaril.

Von der Leynova: Upamo na najboljše, vendar smo pripravljeni na najslabše

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je sklical današnje neformalno zasedanje, je pozval k deeskalaciji. Kot je dejal, so voditelji EU znova izrazili solidarnost z Ukrajino in so še naprej pripravljeni narediti "vse za mir, varnost in stabilnost". Zdaj je pomembno izkoristiti vse diplomatske možnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je znova poudarila, da je EU pripravljena hitro ukrepati, če bi Rusija napadla Ukrajino. "Upamo na najboljše, vendar smo pripravljeni na najslabše," je dejala. Ruske navedbe o umiku vojakov je pri tem označila kot lažne. Doslej še nismo opazili znakov deeskalacije na terenu. Ravno nasprotno, vidimo, da se krepitev sil nadaljuje, je dodala. 

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po srečanju dejal, da umika ruskih vojakov še ni mogoče potrditi. Pri tem je opozoril na vse večje širjenje dezinformacij ruske strani, na primer s poročili o domnevnih napadih na rusko govoreče prebivalce vzhodne Ukrajine s ciljem ustvarjanja ozračja strahu.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je posvaril pred naivnostjo v odnosu do Rusije. Ta ima ob meji z Ukrajino še naprej dovolj vojakov za morebitno invazijo. "Ne smemo biti naivni," je opozoril in pri tem poudaril, da EU ostaja enotna. Tudi italijanski premier Mario Draghi je ocenil, da razmere glede Ukrajine ostajajo napete. "V bistvu je situacija takšna, kot je bila pred nekaj dnevi," je dejal novinarjem. "Teh epizod, ki so napovedovale navidezno deeskalacijo, ne jemljemo resno," je dodal.

Poljski premier Mateusz Morawiecki pa je menil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina enotnost zahodnih zaveznic presenetila. Putin je upal na razkol v zvezi Nato in EU, sedaj pa je soočen z "enotnim glasom". Sankcije na ruske grožnje so po njegovem prepričanju "pravi odgovor".

Tonin: Slovenija se bo na ukrajinske pozive odzvala s tehnično pomočjo

Minister Matej Tonin se je medtem v Bruslju udeležil dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato. Kot je izpostavil, zavezniška obveščevalna poročila in satelitski posnetki ne potrjujejo ruskih navedb o umikanju in zmanjševanju vojaške navzočnosti ob ukrajinski meji, zato v Natu menijo, da gre pri teh napovedih za rusko hibridno delovanje oziroma za zavajanje.

Trenutne razmere predvsem uničujejo ukrajinsko gospodarstvo, zato Ukrajinci prosijo za vojaško in gospodarsko pomoč, pri čemer pa ne pričakujejo, da bi se članice Nata borile namesto njih. Morala v Ukrajini je visoka, sami so se pripravljeni boriti, če bi bilo treba, je povedal Tonin.

Slovenija se bo na ukrajinske pozive po ministrovih besedah odzvala s tehnično pomočjo. Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je v pogovoru s Toninom izrazil prošnjo za poljske premične kuhinje in ogrevane šotore. V okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito je Ukrajina članice Unije zaprosila še za dodatno pomoč. Slovenija bo v prvi fazi Ukrajini posredovala spalne vreče, škornje, dizelske agregate in rokavice. Trenutna ocenjena vrednost tega prvega svežnja pomoči je 62.000 evrov, je povedal minister.

Orožja pa Slovenija v Ukrajino ne bo pošiljala. "Slovenija trenutno ne načrtuje, da bi v Ukrajino pošiljala ubojna sredstva, bomo pa pošiljali opremo za dvojno uporabo," je povedal Tonin. Poudaril je, da pri odločanju o pomoči odgovarjajo na želje Ukrajine, ki Slovenije ni prosila za ubojna sredstva.

Osrednja tema tokratnega dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov je bila sicer načrtovana krepitev navzočnosti zavezniških sil na jugovzhodu Evrope kot odziv na rusko grožnjo. Slovenija sedaj sodeluje v okviru Natove misije okrepljene prednje prisotnosti v Latviji pod poveljstvom Kanade, ki je bila vzpostavljena v odziv na rusko priključitev Krima leta 2014. Kontingent slovenske vojske v misiji deluje skupaj s pripadniki črnogorske vojske.

Tonin se je danes v Bruslju udeležil sestanka držav, ki sodelujejo v Latviji. Povedal je, da se bo slovenskemu kontingentu, v katerem je sedaj okoli 50 Slovencev in deset Črnogorcev, junija pridružilo še devet ali deset makedonskih vojakov. Slovenija je sicer po Toninovih besedah v prihodnje pripravljena okrepiti navzočnost svojih vojakov v Latviji, drugih obstoječih misijah okrepljene prednje prisotnosti oziroma morebitnih novih. Pri povečanju števila slovenskih vojakov je sicer po njegovih navedbah težava v trenutnih razpoložljivih kapacitetah.

Ob tem je Tonin pojasnil, da so bili predstavniki ministrstva nedavno na delovnem obisku v Litvi, kjer je vodilna država misije prednje prisotnosti Nemčija. Slovenija je pripravljena na krepitev sodelovanja v prihodnje, a najprej je treba videti, kaj bo pokazal čas, je dejal minister.