Iranski dron je priletel v morje le kakšnih 150 metrov od nemške potniške križarke, ki jo je v petek posadka, v kateri je bil tudi 28-letni Murskosobočan Marko Kreslin, spravila skozi Hormuško ožino.
"Preden smo dosegli Hormuško ožino, nekje okoli druge ure popoldne, smo dobili preko radijske zveze sporočilo od iranske milicije, da je Hormuška ožina spet zaprta, da bodo na vse ladje, ki bodo poskušale prepluti Hormuz, streljali, kar so tudi potem na nas - uspeli," pripoveduje Kreslin, prvi častnik na nemški križarki Mein Schiff 4.
Niso se ustavljali, vse se je odvijalo zelo hitro, pluli so z maksimalno hitrostjo, lastnik ladje je namreč želel, da se čim prej izvijejo iz nevarnega območja. "Vsi smo bili na položajih, ki smo z ladjo upravljali. Vsi ostali, ki niso imeli nekih zadolžitev, so se nahajali takrat, te štiri ure, ko smo bili v tej coni plutja skozi Hormuz, na nekem najbolj varnem mestu na ladji, se pravi najbolj znotraj, na najnižjih nadstropjih."
Ožine niso prečkali sami, ob njih so plule še štiri ladje. Skoraj dva meseca je naš sogovornik čakal v pristanišču v Abu Dabiju. Po tem, ko je februarja opravil več krožnih turističnih plovb po Orientu. Potnike so po izbruhu konflikta v nekaj dneh spravili na letala, šest potniških križark pa je obtičalo v Perzijskem zalivu. Včeraj se je rešila zadnja med njimi.
"Bili sta dve možnosti. Ena z iranske strani – da se Hormuz zapusti skozi iranske teritorialne vode ... Ta opcija je bila nekaj dni prej, a zanjo se ladjar ni odločil, ker bi moral iranskim oblastem plačati prehod." A kljub plačilu, pravi, še vseeno ne bi bili varni pred napadi. Na iranski strani veliko grožnjo predstavlja še minsko polje. Odločili so se za plutje ob omanski strani.
