Poteza, ki so jo sprejeli na eni izmed najboljših univerz v ZDA, Princetonu, sledi valu protestov v državi po smrti temnopoltega Georgea Floyda. Odločili so se, da z zgradbe na kampusu, in sicer s fakultete za mednarodne študije, odstranijo ime nekdanjega ameriškega predsednika.
Wilson je bil predsednik med letoma 1913 in 1921, prav tako pa je bil ustanovitelj Društva narodov, ki je delovalo pred Organizacijo združenih narodov. A v njegovi preteklosti je tudi temna senca, saj je podpiral segregacijo, ki jo je vpeljal tudi v številne zvezne agencije. Prav tako temnopolti študenti niso smeli obiskovati Princetona, ko je bil Wilson predsednik univerze, odobravajoče pa je govoril tudi o ku-klux-klanu (KKK).
Trenutni predsednik Princetona Christopher Eisgruber je v izjavi dejal, da je bil rasizem Woodrowa Wilsona "občuten in posledičen celo za standarde tistega časa". Dodal je, da je nadzorni svet sklenil, da preimenujejo tudi enega izmed študentskih domov na kampusu.
Eisgruber je poudaril, da je problem v tem, da je univerza počastila predsednika Wilsona s "popolnim neupoštevanjem oziroma celo ignoranco njegovega rasizma". "To je na koncu dneva tudi problem. Princeton je del Amerike, ki je prepogosto ignorirala ali opravičevala rasizem, s tem pa dovoljevala obstoj sistemov, ki diskriminirajo temnopolte," je še dejal predsednik ugledne univerze.
Wilsonovo ime je v začetku tega meseca z ene izmed najbolj pomembnih stavb na kampusu že umaknila univerza Monmouth v New Jerseyju.
Spodnji dom kongresa zvezne države Mississippi je medtem sprejel sklep, ki bi lahko z njihove zastave umaknil simbol Konfederacije. Guverner Tate Reeves je tvitnil, da bi podpisal zakon za spremembo trenutne zastave, če bo odobren, saj je postal emblem iz leta 1894 vsaj tako sporen kot zastava sama.
Sentiment, ki se je razširil v ZDA po Floydovi smrti, je kljub temu, da je to ena izmed mnogih smrti neoboroženih temnopoltih, ki so jih povzročili policisti, prinesel spremembo. Ljudje vedno bolj odločno zahtevajo konec institucionalnemu rasizmu, v ZDA in tudi drugih državah pa so zato umaknili že veliko kontroverznih spomenikov.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem podpisal izvršni ukaz o zaščiti spomenikov. Tako bodo lahko oblasti aretirale in kaznovale kogarkoli, ki bi poskušal poškodovati, uničiti ali zrušiti spomenike, zagrožena kazen pa je tudi do 10 let zapora.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.