'Smo vlada, ki je zasegla največ kokaina v zgodovini'

Novembra 2025 je kolumbijska policija v največjem pacifiškem pristanišču Buenaventura razbila obsežno tihotapsko operacijo in zasegla 14 ton kokaina, vrednega približno 390 milijonov dolarjev. To je po navedbah Al Jazeera največji zaseg v zadnjem desetletju in simbolizira okrepljen boj proti trgovini z drogami pod vodstvom predsednika Gustava Petra.

Petro svojo politiko pogosto zagovarja z rekordnimi številkami. Leta 2025 so kolumbijske oblasti zasegle 985 ton kokaina, kar je zgodovinski rekord. Kot je dejal na enem izmed zasedanj vlade: "Ponosno lahko rečemo, da smo vlada, ki je zasegla največ kokaina v zgodovini sveta." S tem želi dokazati, da njegov pristop deluje, kljub kritikam iz ZDA, kjer ga predsednik Donald Trump obtožuje neučinkovitosti.

Petrova strategija ni povsem klasična. Ob nastopu mandata je zagovarjal konec tradicionalne "vojne proti drogam", ki temelji na represiji. Namesto tega je poudarjal človekove pravice, zmanjšal prisilno uničevanje nasadov koke in začel pogajanja z oboroženimi skupinami, da bi zmanjšal nasilje. Prav tako si prizadeva za dekriminalizacijo koke zaradi njenega kulturnega pomena za domorodna ljudstva.

Kljub tem spremembam prestrezanje drog ostaja osrednji del njegove politike. Kolumbijske oblasti še naprej aktivno zasegajo droge na cestah, rekah in morju, saj naj bi to povečevalo stroške tihotapcem in posledično zmanjševalo dostopnost kokaina.

Strokovnjaki opozarjajo, da visoki zasegi niso nujno znak uspeha. Po njihovem mnenju so rekordne številke predvsem posledica večje proizvodnje. Leta 2023 so v Kolumbiji zasadili več kot 253.000 hektarjev koke, kar pomeni znatno povečanje in potencial za proizvodnjo več kot 2.600 ton kokaina. Večja ponudba pomeni tudi večje količine, ki jih lahko oblasti zasežejo.

Delež zaseženega kokaina pa ostaja razmeroma nizek. Leta 2023 so oblasti prestregle le približno 28 odstotkov ocenjene proizvodnje, kar pomeni, da večina drog še vedno pride na trg. Analitiki opozarjajo, da kriminalne organizacije izgube zaradi zasegov že vključujejo v svoje poslovne modele.

Petro s poudarjanjem zasegov poskuša zmanjšati pritisk ZDA, ki že desetletja narekujejo politiko boja proti drogam v regiji. Vendar mu to ni povsem uspelo. Napetosti z Washingtonom ostajajo, ZDA pa celo grozijo z bolj agresivnimi ukrepi, vključno z vojaškimi napadi na tihotapska plovila.

Kolumbijski predsednik se temu upira in zagovarja manj nasilen pristop. Kritiziral je ameriške napade na ladje, ki so zahtevali številne žrtve, ter poudaril, da je mogoče droge zaseči brez smrtnih posledic. Ob tem poskuša svojo strategijo predstaviti kot učinkovitejšo in bolj humano alternativo.

Kljub temu njegova politika kaže tudi protislovja. Čeprav je sprva nasprotoval uničevanju nasadov koke, je kasneje napovedal uporabo herbicidov za njihovo odstranjevanje, kar je sprožilo nasprotovanje lokalnega prebivalstva, piše Al Jazeera. Ta poteza kaže, da se tudi Petro težko izogne pritisku ZDA, ki še vedno močno vplivajo na kolumbijsko politiko. 

Avgusta se Petru izetče mandat, pri čemer bodo njegovi ukrepi proti trgovini z drogami igrali pomembno vlogo pri oceni njegovega vodenja države.