Smrt belgijske turistke v tasmanski divjini posledica 'sosledja napak'

Vrsta usodnih napak, vključno s slabo pripravo na 'sprehod' po tasmanski divjini, ob temperaturah skorajda okoli ledišča, je botrovalo smrti belgijske turistke Celine Cremer, poroča Guardian.

31-letna popotnica se je 17. junija 2023 peš odpravila do slapov Philosopher Falls blizu gore Cradle na oddaljenem severozahodu Tasmanije. 10 dni pozneje so jo svojci prijavili kot pogrešano. Stekla je obsežna iskalna akcija, a prizadevanja avstralskih policistov niso prinesla nobenih sledi. Njena družina in prijatelji so upanju, da vendarle odkrijejo, kaj se ji je zgodilo, sami organizirala več iskanj. Januarja letos je v bližini reke Arthur njena oblačila in posmrtne ostanke (pet kosti in zobe) našel pohodnik.

Pregledala jih je mrliška oglednica Madeleine Wilson. In sklenila, da je Cremerjeva umrla med 17. in 21. junijem 2023 zaradi posledic nesreče, je razbrati iz nedavno objavljenega poročila. "Njena smrt je sledila sosledju napak, ki so se začele, ko se je po obisku razgledne točke pri slapovih peš odpravila proti jezu Magnet. Pot ni bila dobro označena, zato je z nje zašla in se izgubila," navaja Wilsonova. "To se je zgodilo popoldne, štiri dni pred zimskim solsticijem, ko je dnevna svetloba že pojenjala. Nočne temperature na tem območju so bile takrat blizu ledišča, Cremerjeva pa s seboj ni imela dovolj oblačil, prav tako nič nepremočljivega."

Telefonskega signala tam ni imela, nato pa je mobitel, ki je bil njena edina možnost komunikacije, še izgubila. Njen telefon je decembra lani sicer našla skupina prostovoljcev, ki je pomagala pri iskanju.

Podatki, ki so jih policisti uspeli obnoviti, kažejo, da je med 14.21 in 14.42 posnela nekaj fotografij in videov, nato pa večkrat uporabila Googlove Zemljevide. Telefon je nazadnje uporabila ob 16.18.

Da se je verjetno izgubila okoli 15.49, nato pa se brez telefona še dodatno zmedla in pomotoma povsem spremenila smer, meni mrliška oglednica. "Poti, ki jo je nato ubrala do reke Arthur, kjer je najverjetneje umrla, ni mogoče natančno določiti," pravi. Možno je tudi, da ji je zdrsnilo in je padla, ali pa je neuspešno poskušala prečkati reko.

Cremerjeva je v Avstralijo odpotovala leto poprej na delovni dopust. Na celino se je nameravala vrniti štiri dni po pohodniškem izletu do slapov Philosopher Falls.

Wilsonova je ob tem pohvalila prizadevanja zasebnih preiskovalcev in prostovoljcev, ki so na koncu privedla do odkritja njenih posmrtnih ostankov. Odziv policije na prijavo pogrešane osebe je bil po njenem ustrezen, njihova iskalna prizadevanja pa vodena v skladu s "sprejeto metodologijo". So pa bila nekoliko omejena zaradi izrazito slabega vremena, tudi gladina vode v reki Arthur je bila takrat bistveno višja kot ob najdbi posmrtnih ostankov.

Tasmanska policija se je medtem zavezala k podrobnejši preučitvi načina dela prostovoljcev pri iskanju pogrešanih oseb, ter hkrati analizi lastnih protokolov.

Wilsonova pa ob tem še poudarja, da Cremerjeva pred pohodom ni upoštevala standardnih varnostnih ukrepov, kot sta uporaba ustrezne opreme in obveščanje bližnjih, kam sploh je namenjena. Pohodniki se morajo, preden se odpravijo na kratke sprehode, celotnevne izlete ali večdnevne pohode, vedno pozanimati o vseh okoliščinah in razmerah na terenu, ter poskrbeti za varnost, opozarja. "Prav tako se morajo zavedati, da na nekaterih oddaljenih območjih tasmanske divjine ni telefonskega signala, ali pa je ta pogosto prekinjen. In temu primerno se morajo pripraviti."

Tamkajšnjim oblastem je ob tem še priporočila, da na pot do slapov Philosopher Falls postavijo ustrezne označbe – da ta ni namenjena vsakdanji rekreaciji, površina pa je degradirana, neravna in lahko tudi nevarna.