Smrt ruskega ministra – opozorilo za politično elito?

V ponedeljek zjutraj je ruski predsednik Vladimir Putin odstavil svojega ministra za promet Romana Starovojta. Popoldne je bil Starovojt mrtev. Njegovo truplo so našli v parku na obrobju Moskve s strelno rano v glavi. Ob truplu naj bi bila pištola. Preiskovalci so dejali, da domnevajo, da si je vzel življenje.

"Samomor Romana Starovojta le nekaj ur po predsednikovem ukazu o njegovi odstavitvi je skoraj edinstven dogodek v ruski zgodovini," je danes zapisal ruski tabloid Moskovski komsomolec.

Zadnji znani primer samomora ministra v Rusiji se je namreč zgodil pred več kot 30 leti – v času Sovjetske zveze. Avgusta 1991 se je po neuspešnem državnem udaru, ki so ga izvedli komunisti, ustrelil eden od vodij puča – sovjetski notranji minister Boris Pugo, spominja Steve Rosenberg, dopisnik BBC-ja iz Moskve.

Kremelj je glede Starovojtove smrti redkobeseden. 

"Kako šokirani ste bili, da so ministra našli mrtvega le nekaj ur po tem, ko ga je predsednik odpustil?" je Rosenberg vprašal Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova.

"Navadni ljudje nad tem ne morejo biti nič drugega kot šokirani," mu je odgovoril Peskov. "Seveda je to šokiralo tudi nas. Odgovore na vprašanja bo podala preiskava. Medtem ko ta traja, lahko le ugibamo. Ampak to je bolj za medije in za politične strokovnjake, ne za nas," je še dodal.

Ruski tisk pa je, na drugi strani, poln ugibanj. Danes je več ruskih časopisov povezalo smrt Romana Starovojta z dogodki v regiji Kursk, ki meji na Ukrajino. Pred imenovanjem za ministra za promet maja 2024 je bil Starovojt namreč več kot pet let guverner te regije.

Pod njegovim vodstvom – podprtim z velikimi vsotami vladnega denarja – so Rusi začeli z gradnjo obrambnih utrdb vzdolž meje. Te niso bile dovolj močne, da bi ukrajinskim četam preprečile preboj in zavzetje ozemlja v regiji Kursk lani. Takrat sta bila Starovojtov naslednik na mestu guvernerja Aleksej Smirnov in njegov nekdanji namestnik Aleksej Dedov aretirana in obtožena goljufije v zvezi z gradnjo utrdb.

"Gospod Starovojt je morda postal eden glavnih obtožencev v tej zadevi," namigujejo v današnji izdaji dnevnika Kommersant.

Ruske oblasti tega niso potrdile.

"Če je bil strah pred pregonom tisti, ki je nekdanjega ministra pripeljal do samomora, kaj nam to pove o današnji Rusiji?" se sprašuje Rosenberg.

"Najbolj dramatično od vsega, ob vsej ponovni stalinizaciji, ki se dogaja v Rusiji v zadnjih letih, je to, da se visoki vladni uradnik ubije, ker nima drugega načina, da bi se rešil iz sistema," pa je zadevo za BBC komentirala Nina Hruščova, profesorica mednarodnih odnosov na The New School v New Yorku.

"Verjetno se je bal, da bo dobil več deset let zapora, če ga bodo preiskovali, in da bo njegova družina izjemno trpela. Torej ni videl izhoda. Takoj sem pomislila na Serga Ordžonikidzeja, enega od Stalinovih ministrov, ki se je leta 1937 ubil, ker je menil, da nima izhoda," je dodala.

Smrt Romana Starovojta je pritegnila pozornost svetovnih medijev. Toda ta "skoraj edinstven dogodek v ruski zgodovini" je bil na ruski državni televiziji deležen le minimalne pozornosti.

V ponedeljkovih glavnih večernih poročilih na kanalu Rusija-1 so predvajali štiriminutni prispevek o tem, kako je Putin imenoval novega vršilca dolžnosti ministra za promet, Andreja Nikitina. Nikjer niso omenili, da je bil prejšnji minister za promet odpuščen, kaj šele, da so ga našli mrtvega.

Štirideset minut pozneje, proti koncu poročil, je voditelj na kratko omenil smrt Romana Starovojta. Razlog? V Rusiji ima televizija večji vpliv kot časopisi in Kremelj priznava moč televizije pri oblikovanju javnega mnenja. Zato so oblasti, ko gre za televizijo, pri sporočilih običajno bolj previdne.

Televizija je ministrovi smrti posvetila zgolj 18 sekund, kar pomeni, da večina Rusov ponedeljkovih dramatičnih dogodkov verjetno ne bo dojela kot pomemben razvoj dogodkov.

Za politično elito, po drugi strani, to ne velja. "Za ministre, guvernerje in druge ruske uradnike, ki si prizadevajo biti del političnega sistema, bo to, kar se je zgodilo Starovojtu, služilo kot opozorilo," je ocenil Rosenberg.

"Za razliko od prej, ko si lahko dobil te službe, obogatel in napredoval z regionalne na zvezno raven, danes to očitno ni karierna pot, ki jo izbereš, če želiš ostati živ," pa dodaja Nina Hruščova. "Ne le, da ni vzpenjajoče se poti, ampak se padajoča pot konča kar s smrtjo." 

To je, kot kaže, opomin na vse nevarnosti, ki jih prinaša vključenost v ruski politični sistem.