Ženska, v sodnih dokumentih imenovana kot Jane Doe, je 16. septembra vložila civilno tožbo, v kateri trdi, da jo je 19. oktobra 2024 v hiši bratovščine Chi Phi na univerzi Cornell v New Yorku omamilo in spolno napadlo več moških. Po njenih navedbah je bilo v dogodek vpletenih sedem članov bratovščine. Takrat je bila stara 20 let in je bila po lastnih navedbah zaradi alkohola nezmožna privoliti v spolne odnose.
Primer je znova odprl okrožni tožilec Matthew Van Houten. Povedal je, da je njegovo tožilstvo leta 2024 ugotovilo, da takrat zbrane informacije niso dosegle pravnega praga za vložitev kazenskih obtožb. Zdaj je stopil v stik z Jane Doe in njenimi odvetniki ter pridobil dodatne informacije, na podlagi katerih bo primer predložen veliki poroti, poroča BBC.
Pomembna okoliščina primera je razlika med izjavo, ki jo je Jane Doe podala policiji novembra 2024, in navedbami v letošnji civilni tožbi. Van Houten je povedal, da v prvotni izjavi ni navedla, da je bila proti svoji volji omamljena ali da jo je napadlo več moških. Po njegovih besedah je takrat spolne odnose in uporabo drog opisala kot prostovoljne, zavestne in sporazumne.
Tožilec je ob tem poudaril, da se zaveda, da lahko žrtve spolnih napadov potrebujejo več let, da predelajo izkušnjo in v celoti razumejo, kaj se jim je zgodilo. Njen odvetnik Thomas Giuffra je za BBC razložil, da je bila Jane Doe po dogodku travmatizirana, otopela in v stanju, v katerem naj ne bi bila sposobna sprejeti tega, kar se je zgodilo. Po njegovih besedah je govorila le s policistom, ki je sprejel njeno prvo prijavo, in bi pričakoval temeljitejšo preiskavo.
V središču pozornosti so tudi sporočila iz skupinskega klepeta na Snapchatu. V enem od njih naj bi eden od moških uporabil vulgaren izraz in druge opozoril na možnost spolnega srečanja z Jane Doe. Van Houten je dodal, da so bila sporočila "groba in vulgarna".
BBC po CBS News New York poroča tudi o dodatnih zasebnih sporočilih, v katerih se je eden od moških opravičil za to, "kako so stvari potekale", in zapisal, da je bil njegov spomin precej nejasen ter da mu je bilo žal, ker on in še eden od moških nista preprečila, da bi situacija ušla izpod nadzora. Jane Doe naj bi odgovorila, da je bil tudi njen spomin zelo zamegljen, obenem pa zapisala, da po njenem razumevanju spolne zadeve niso bile nezakonite.
Prva obravnava civilne tožbe je predvidena 23. oktobra na sodišču na Manhattnu.
Pisanje eseja kot kazen?
V civilni tožbi je Jane Doe univerzi Cornell očitala tudi, da je ni ustrezno zaščitila in da študentov, ki naj bi bili vpleteni, ni ustrezno kaznovala. Trdi, da so nekateri dobili možnost, da svoje ravnanje omilijo s pisanjem esejev. Cornell te navedbe zavrača. Univerza je sporočila, da je primer obravnavala skupina usposobljenih zaposlenih in profesorjev, ki je izrekla različne sankcije, med drugim izključitve in suspenze. Poudarila je tudi, da nihče od obtoženih ni bil kaznovan zgolj s pisanjem eseja.
Cornell je že novembra 2024 sporočil, da preiskuje "resne in globoko zaskrbljujoče" navedbe o uporabi drog in spolnem nasilju v hiši bratovščine Chi Phi. Univerzitetna policija je začela preiskavo, univerza pa je suspendirala bratovščino in več študentov. Odprla je tudi interno preiskavo ter postopek po naslovu IX, ameriškem zakonu, ki prepoveduje spolno diskriminacijo na izobraževalnih ustanovah, ki prejemajo zvezna sredstva.
Primer je med študenti sprožil vprašanja o preglednosti postopkov univerze. Sophia Dasser, odgovorna urednica študentskega časnika The Cornell Daily Sun, je za BBC povedala, da so študenti v zadnjih dveh letih prejeli zelo malo informacij o primeru in da je postopek po naslovu IX zanje nepregleden. Časnik je objavil imena moških, omenjenih v tožbi, in pozval k neodvisnemu pregledu postopkov poročanja ter obravnave spolnega nasilja.
Po vložitvi tožbe 16. septembra so se na družbenih omrežjih začeli vrstiti odzivi: nekateri so zahtevali odgovornost in tožilstvo zasuli s pritožbami ter delili fotografije in podatke o članih bratovščine, ki jih javnost označuje kot "Cornell 7", drugi pa so opozarjali pred prehitrim sklepanjem, saj se navedbe iz tožbe razlikujejo od tega, kar je domnevna žrtev povedala policiji leta 2024. Nekateri so skušali razkriti tudi identiteto anonimne ženske, primer pa je hkrati sprožil politične odzive, obtoževanje žrtve, obsodbe in javno sramotenje, pri čemer številna vprašanja ostajajo neodgovorjena in bi se lahko slika primera z novimi informacijami še spreminjala.
Cornell je sicer leta 2025 ustanovil posebno delovno skupino za spolne napade na kampusu, ki je pripravila priporočila. Univerza je navedla, da so bila nekatera že izvedena, druga pa so še v pripravi. Po podatkih univerzitetne raziskave iz leta 2025 je 35 odstotkov študentk in osem odstotkov študentov dodiplomskega študija navedlo, da so med študijem doživeli spolni napad. Poročilo je ob tem ugotovilo, da stopnje spolnega nasilja kljub dolgoletnim ukrepom ostajajo visoke.
Primer ima, kot piše CNN, tudi širše politične in pravne posledice kot del širše razprave o tem, kako ameriške univerze obravnavajo prijave spolnega nasilja in kako se v okviru naslova IX usklajujejo pravice prijaviteljev in obtoženih. Pravila so se v zadnjih letih večkrat spreminjala: Trumpova administracija je leta 2017 umaknila smernice administracije Baracka Obame, pravila pa je pozneje ponovno razširila administracija Joeja Bidna. Trumpovi uradniki so letos te spremembe ponovno razveljavili.
