Snežni metež ohromil del Rusije: z avtocest evakuirali skoraj 150 ljudi

Če bereš tole russofiljado tule, je komaj smiselno reševat mosskviće z mraza, ker oni so vendar navajeni hudih zim. 🤣🤣🤣

smešno, ko se kimberletič spet spotika vsepovsod. Za pismene in dovolj poučene ni težko razbrati, kje je problem (tudi to, da gre za mesto Argansk), kot tudi to, je 1500, ne stanovanj, ampak stanovanjskih OBJEKTOV (to pomeni tudi večstanovanjskih blokov, ki so običajni v mosskoviji), ostali brez ogrevanja. Tega "popravnega" komentarja mi zaradi trapasto zamišljene nove podobe 24ur ni uspelo objaviti, pa zato ne mislim izgubljati časa, da bi ga vendarle sprejelo. Keberletić bo kajpak pametil, da je v Sibiriji malce hladno. Kot rečeno - 200.000 tisoč prebivalcev je za cel teden ostalo brez ogrevanja (v cca. 1500 stanovanjskih objektih), in to pri temperaturah

Samo za ZU. Mesta Argalsk (5x omenjeno v tvojem romanu) NI. Najbrž je mišljeno mesto Angarsk, kjer je res prejšnji teden prišlo do okvare enega izmed kotlov TE-9 in je bilo slabše ogrevanih 1546 stanovanj. V mestu, ki ima 222.000 prebivalcev ob reki Angara, ki se edina izliva iz Bajkalskega jezera.

vau kaj se je zgodilo, snežni vihar v rusiji, ki je znana po svoji topli in prijetni sredozemski klimi. Upajmo da še k nam ne prinese česa takega

Kako smešni so russofilići, kaže včerajšnja objava Konstantina na svojem yt kanalu, kjer je poročal, da je mesto Argalsk ostalo brez ogrevanja. Kajpak bo russofil keberletić krulil, ker mu ni všeč napisano, saj ne kruli skupaj z njegovo bebavo agendo. Argalsk (provinca Irkutsk v Sibiriji) – eno od mosskovitskih najbogatejših mest: največje rafinerije nafte v lasti Rosnefta (mosskovitskega glavnega »proizvajalca« nafte), glavni obrat za bogatenje urana v lasti Rosatoma, mnoge druge tovarne, žage (saj mesto leži sredi tajge). Argalsk je mesto, kjer se v mosskoviji »stvari naredijo«, zato imajo ogromno denarja. Poleg tega je Argalsk tudi pasje mrzel zlasti pozimi. Vendar je prejšnji teden v večini Argalska (in tudi povsod drugod po mosskoviji), za skoraj CEL TEDEN (!!!) prenehalo centralno ogrevanje. 1500 stanovanj, kot tudi šole, bolnišnice,… so ostali brez ogrevanja v ledeni Sibiriji! To pomeni 200.000 ljudi brez ogrevanja pri temperaturi -30 ⁰C. O tem je poročal Konstantin v včerajšnji objavi na svojem kanalu Inside Russia. In zanimivo – ko je kmalu zatem pripravljal prispevek za objavo, je ta novica enostavno izginila. Normalnim seveda jasno, zakaj Kremelj blokira internet, russofilski siromaki, priklopljeni na blic, se bodo pač smešili še naprej in sanjali o zavzetju Odese, pa niti Pokrovska niso zmožni zajeti. Prav te dni je predsednik Zelenski objavil svoj obisk mesta Kupjansk, in to potem, ko so Gerasimov in putler tako pridno lagala medijem, češ da so ga mosskvići zajeli. To so te mosskovitske »zmage«. Lažejo kot pes teče in zraven mislijo, da bodo z lažmi zmagali. Danes, v dobi interneta in pametnih telefonov, to pač ni mogoče.

Badum, to si pa lepo napisal. Sicer precej veliko za branje, ampak zanimivo in resnično. Tudi ZUkrija piše ponavadi na dolgo in široko, ampak same neprebavljive oslarije.

Kaya Kallas bi lahko omahnila v hudo depresijo ter strah ob misli, če bi Putin osvobodil ves bazen Donbasa izpod Kijevske bande?

Pozor, K

Rusijo še nobena zima ni prizemljila, ne morem pa tega reči za ostale narode ali nacije! A ste vedeli to, da je med obleganjem Moskve med 2. svetovno vojno umrlo oz. zmrznilo več nemških vojakov z odpetimi in spuščenimi hlačami, kot pa je bilo postreljenih, oz, da padli pod metkom!

Z UA dela s kirurško natancnostjo

Karma za njihove zločine

bravo Badum Badum vse si lepo po resnici ter trenutnem stanju zapisal,ko bodo Rusi res začeli vojno,takrat bo pa hudo,nemci se zavedajo tega niso še pozabili stalingrada,kurska....

Bog štrafa za vse svinjarije nad Ukrainci!!!

Ja in??

Rusi so na to navajeni pripravljeni kokain osebe bo pišejo neumnosti

Nova fasada, hrošči pa isti.

Rusov ne tolčejo le Ukrajinci ampak tudi vreme. :) Luzerji nacistični.

Nemški industrijski model se je sesul v treh korakih - Evropa drvi v brezno. V zadnjem času se sprašujem, zakaj se Nemčija tako silovito oklepa vojne industrije, oboroževanja in militarne retorike. Še pred kratkim je bila globoko odvisna od ruskega plina, danes pa nastopa kot eden glavnih zagovornikov pospešene oborožitve Evrope. Pri tem ne vidim ideološkega preobrata, temveč odziv na zelo konkreten gospodarski in politični strah. Nemški povojni gospodarski model je desetletja temeljil na poceni energiji, izvozu in tehnološki premoči, predvsem v avtomobilski industriji. Poceni energija je prihajala iz Rusije in to ni bila napaka ali naivnost, ampak zavestna strateška odločitev. Ko je ta vir izginil, ni izginil le plin, temveč temelj konkurenčnosti celotnega industrijskega sistema. Stroški so poskočili, prednosti so se stopile, iluzija stabilnosti pa se je razblinila. Drugi udarec je prišel s Kitajske. Nemčija je dolgo verjela, da je njen inženiring nedosegljiv. Danes se kaže, da to ne drži več. Kitajska ni posnemala nemškega modela, temveč ga je preskočila. Električni avtomobili, baterije, programska oprema in hitrost razvoja so razgalili dejstvo, da se je nemška avtomobilska industrija prepozno odzvala na temeljno spremembo paradigme. Ko avtomobil postane digitalni izdelek, tradicija in blagovna znamka nista več dovolj. In ko se zamaje avtomobilizem, se zamaje celotna nemška družbena pogodba: delovna mesta, regije, sindikati in javne finance. V tem kontekstu se mi zdi vojna industrija predvsem izhod v sili. Ne zato, ker bi Nemčija želela vojno, ampak zato, ker je to edina panoga, ki trenutno omogoča državno financiranje brez resnih vprašanj, stabilno povpraševanje in hitro preusmeritev obstoječe industrijske baze. Orožje ne potrebuje konkurenčnega trga, potrebuje politično odločitev. Ko se nekaj razglasi za varnostno nujo, cena, dolg in dolgoročne posledice postanejo drugotnega pomena. Vojna logika pa se ne ustavi pri proizvodnji orožja. Danes gledamo tudi na poskus, da se Rusiji zapleni legitimno državno premoženje, deponirano v evropskih finančnih institucijah. To ni več zamrznitev v okviru sankcij, ampak trajna konfiskacija brez sodnega postopka. S tem se ne rušijo le načela mednarodnega prava, temveč tudi osnovno zaupanje v evropski pravni in finančni red. Če je mogoče danes to storiti eni državi zaradi politične odločitve, se jutri lahko enako zgodi katerikoli drugi – tudi manjši ali šibkejši. Vojna retorika ima pri tem jasno funkcijo. Omogoča izredno stanje, v katerem se normalizira zadolževanje, centralizacija odločanja in utišanje dvoma. V miru bi morali ljudem razložiti, zakaj bodo živeli slabše in zakaj se mora industrijski model korenito spremeniti. V izrednem stanju se jim pove, da gre za obrambo, solidarnost in varnost, kritično razmišljanje pa se hitro označi kot nelojalnost ali nevarnost. Zame je najbolj zaskrbljujoče to, da se Evropa s tem ne sooča z lastnimi slabostmi, temveč jih poskuša prekriti z militarizacijo in pravnimi izjemami. Če je edini razvojni program več orožja, potem to ni strategija, ampak simptom – simptom izgube vizije, strahu pred padcem in nezmožnosti, da bi se prihodnost oblikovala na civilen način. Nemčija je bila do včeraj odvisna od ruskega plina zaradi industrijske konkurenčnosti. Danes se preusmerja v vojno industrijo in v rušenje pravnih zavor, da bi preprečila industrijski zlom. V obeh primerih gre za interes, ne za moralno držo. Razlika je v tem, da drugi interes potrebuje stalno stopnjevanje občutka ogroženosti, da ostane politično legitimen. In ko gospodarska stabilnost začne temeljiti na oboroževanju in konfiskacijah, mir postane problem, ne cilj. Zato se mi zdi nujno vprašanje: ali res gradimo Evropo, ki bo izgubo konkurenčnosti nadomestila z militarizacijo, inovacije z orožjem in pravno državo z izrednim stanjem? Če je to smer, potem ne govorimo več o obrambi, ampak o zelo stari evropski napaki – le da se tokrat vrača v novi, bolj uglajeni preobleki.

Dobr luftamo in hajcamo :)

Ja ka te ne bo invazije na Rusijo? Nemci so razočarani.