"Danes so hladilniki, jutri bi lahko bili usmerjevalniki, pojutrišnjem gospodinjski aparati in tako naprej," je po nizu kibernetskih napadov opozoril Juhan Lepassaar, izvršni direktor agencije EU za kibernetsko varnost ENISA.
Incidentom se lahko izognemo, a kibernetska varnost ni poceni, je dejal in se vprašal, ali je Evropa pripravljena vlagati v to področje. "Ko pogledamo krajino groženj, slika ni rožnata," je poudaril.
V seriji nenavadnih kibernetskih napadov so morale številne evropske vlade umakniti svoja spletna mesta, da bi hekerjem preprečili vdor, kar zaradi zastarele programske opreme ni uspelo trgovcem in krvnim bankam.
Ob vsem tem je v računico potrebno všteti še vzpon umetne inteligence. A ne le na strani hekerjev, temveč tudi na strani podjetij, ki imajo sedaj možnosti, da tudi s pomočjo umetne inteligence potencialne ranljivosti prej opazijo in odpravijo, poroča Euronews.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.