So Ursuli von der Leyen šteti dnevi?

Trenutno po podatkih, ki jih je objavil Le grand continent, naj bi bilo tokrat kar 60 odstotkov poslancev za njen odstop.

Nekateri poznavalci tukaj v Strasbourgu sicer menijo, da na koncu do tega ne bo prišlo. Predvsem zaradi preprostega vprašanja, kaj bo pa potem. Ta negotovost in tudi možnost, da vodenje EU prevzamejo skrajno desne sile, bo na koncu verjetno vseeno pretehtala glasovanje v prid sedanji vodji Evropske komisije.

Slovenski poslanci, tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so sicer v napovedih tako svojega glasu kot izida večinoma še nekoliko previdni.

Strasbourški hodniki moči (ali nemoči, odvisno od pogleda) kot ponavadi ob večjih dogodkih, kamor seveda spada vsakoletni nagovor trenutno predsedujočega ali predsedujoče Evropski komisiji, so polni takšnih in drugačnih informacij, tračev in šepetov.

Kaj pričakovati od nagovora Ursule von der Leyen? Verjetno bo za vsako politično skupino nekaj. To pa so lahko zelo različne stvari.

Za poslance, kot je Branko Grims, bi bilo dovolj le, če bi se odrekli, kot ga imenuje, kulturnemu marksizmu, zelenemu prehodu, vzpostavili obrambo meja, krepili družinsko politiko in se odločili po vzoru Trumpa za remigracijo, torej izgon vseh ilegalnih prebežnikov, pa tudi tistih, ki to niso, pa se, kot je dejal, ne morejo integrirati.

Zala Tomašič denimo tudi pričakuje odpoved ključnim določilom zelenega prehoda, denimo odpravo napovedane prepovedi avtomobilov z notranjim izgorevanjem.

Tem, pomembnih za vse nas, ki smo del te združbe narodov, je ogromno. Prav v parlamentu pa vidiš tudi, da je Evropska unija, ob vseh bolj ali manj upravičenih kritikah, ki jih usmerjamo člani in članice, še vedno upanje za mnoge, ki niso njen del, ki pa tukaj bolj ali manj obupano iščejo vsaj neke vrste podporo.

Zaenkrat nič ne kaže, da bo EU spremenila stališča do Izraela in Gaze. V razpravi je sicer več poslancev kot doslej uporabilo besedo genocid, gre predvsem za poslance levega pola parlamenta, druga stran jim je ob tem očitala, da so antisemiti in da Izrael prav lepo skrbi denimo za otroke iz Gaze, ki da jih vozijo na varno v Italijo. EU torej ostaja v političnem zastoju glede bolj učinkovitih pritiskov na Izrael.

Morda lahko govorimo o premiku glede Srbije, saj se je tudi največja politična skupina v parlamentu, skupina desnih ljudskih strank, prvič postavila na stališče, da to, kar se dogaja v Srbiji, vsekakor ni dobro. V Strasbourgu so sicer te dni aktivni predstavniki celotne srbske opozicije.

Glede širitve je na brifingu za novinarje eden izmed podpredsednikov parlamenta poudaril, da gre za zdaj ali nikoli, pri tem pa je posebej izpostavil vključevanje Ukrajine in Moldavije, tudi kot ukrep proti ekspanziji Rusije.

Pravo orožje pa bi bilo, kot so dodali nekateri sogovorniki, braniti način življenja, kot smo ga poznali doslej, ki je navkljub vsem pomanjkljivostim še vedno poseben in dragocen v primerjavi z večino ostalega sveta. Ali kot je dejal poslanec Vladimir Prebilič, če bi danes kogarkoli od drugje vprašali, kje bi rad živel, bi verjetno še vedno 80 odstotkov izbralo države Evropske unije.

In tudi zadnja raziskava javnega mnenja Eurobarometra je pokazala, da je podpora EU velika, več kot polovica jo podpira, želeli bi si le, da bi bila odločnejša in močnejša.

In načeloma so vsi za to, samo s popolnoma različnimi vsebinami. Denimo, ko gre za denar za kohezijo, to je tisti denar, ki ga je obilno prejela tudi Slovenija, lahko pa bi ga še več, če bi bolje črpala, in je namenjen dohitevanju manj razvitih regij.

Zdaj se velik del poslancev zavzema, da bi šel ogromen kos tega denarja za obrambo.

Vsekakor pa je jasno že zdaj, da je eden glavnih projektov prejšnjega sklica parlamenta, zeleni prehod in vse, kar je povezano s tem, takorekoč mrtev.

In to potem, ko so se države poleti cvrle v hudi vročini, zdaj pa se borijo proti uničujočim poplavam.

Simbolno za stanje stvari trenutno v EU pa čutimo tudi tukaj v Strasbourgu, ko skoraj vse stoji zaradi stavke, pričakujejo pa se tudi protesti več tisoč ljudi.