Ukrajinca Serhija Kuznjecova, osumljenega sodelovanja v sabotaži na plinovodu Severni tok septembra 2022, je italijanska policija aretirala avgusta v bližini Riminija na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala Nemčija.
Po navedbah nemškega tožilstva naj bi pripadal skupini, ki je pod Baltskim morjem v bližini danskega otoka Bornholm namestila eksplozivna telesa na plinovodih Severni tok 1 in 2.
Sodišče v Bologni je sredi septembra odločilo, da ga mora Italija izročiti Nemčiji, vendar se je Kuznjecov, ki zanika sodelovanje v sabotaži, na odločitev pritožil.
Vrhovno sodišče je sedaj odločitev razveljavilo, primer pa bo moral ponovno preučiti senat, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Za sabotažo na plinovodu Severni tok naj bi bila sicer odgovorna šestčlanska skupina iz Ukrajine. Poljska policija je konec septembra zaradi domnevne vpletenosti aretirala ukrajinskega inštruktorja potapljanja Volodimirja Z., za katerega so evropski nalog za prijetje prav tako izdale nemške oblasti.
O njegovi izročitvi bo odločalo sodišče, poljski premier Donald Tusk pa je minuli teden dejal, da ni v interesu Poljske, da bi ga izročila drugi državi, je poročala poljska tiskovna agencija PAP. Pozneje je Tusk na omrežju X zapisal, da je problem Severnega toka v tem, da je bil sploh zgrajen. Poljska je namreč vseskozi nasprotovala gradnji tega plinovoda, saj je menila, da bo Evropa s tem postala še bolj odvisna od ruskega plina.
Napad na plinovod Severni tok v času evropske energetske krize je sprožil številna ugibanja in obtožbe glede odgovornosti. Kijev je za incident okrivil Rusijo, ta pa je odgovornost večkrat pripisala Zahodu. Časnik Wall Street Journal je lani poročal, da naj bi operacijo najprej odobril in kasneje neuspešno preklical ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, kar so v Kijevu zavrnili kot popoln nesmisel.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.