Letalo, na krovu katerega je bil avstralski žvižgač Julian Assange, je v Canberro poletelo z otoka Sapian, kjer je Avstralec pred sodnico priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij o obrambi ZDA. Nekaj pred 20. uro po lokalnem času pa je letalo le pristalo v avstralski prestolnici, po več letih, ki jih je Assange preživel v izgnanstvu ali v zaporu, žvižgača vrnilo na rodno zemljo.
Na letališču je 52-letnika pričakala njegova družina, vključno z ženo Stello Assange in očetom Johnom Shiptonom, poroča BBC.
Žvižgač je potem, ko je s pravosodnim ministrstvom ZDA dosegel dogovor, da mu ne bo treba v ameriški zapor, najprej poletel v Bangkok, kjer so morali dotočiti gorivo, nato pa še na Severne Marianske otoke.
Tam je moral stopiti pred sodnico na sodišču na ameriškem ozemlju Severnih Marianskih otokov, priznal krivdo in sprejel obsodbo na pet let in dva meseca zaporne kazni, pri čemer se mu upošteva enak čas, ki ga je preživel za rešetkami v Veliki Britaniji. Ker je kazen že prestal, je tako sodišče zapustil kot svoboden človek.
Je pa ameriško ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bil del dogovora za izpustitev Assaangea tudi prepoved njegove vrnitve na ozemlje ZDA brez predhodne odobritve. Njegova žena je sicer za Reuters povedala, da bodo zahtevali pomilostitev za njegovo obsodbo; če bodo uspešni, bo to pomenilo, da se bo lahko nekega dne brez omejitev vrnil na ameriška tla.
Stella Assange se je zahvalila podpornikom, ki so se zavzemali za izpustitev njenega moža, poroča AFP. "Do zadnjih 24 ur nismo bili prepričani, da se je to res zgodilo," je povedala za BBC in dodala, da je preprosto navdušena.
Severni Marianski otoki so bili izbrani, ker Assange ni želel oditi na celinski del ZDA in je na poti do Avstralije, piše v sodnih papirjih.
Zakaj so ZDA preganjale Assangea?
WikiLeaks je leta 2010 objavil množico dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu in Assange je postal junak za borce za svobodo govora, dokler WikiLeaks leta 2016 ni pomagal do izvolitve predsednika Donalda Trumpa z objavo ukradenih komunikacij demokratske stranke.
Trump je takrat dejal, da ima rad WikiLeaks, vendar Assangeu pozneje ni z ničemer pomagal. Leta 2019 je velika porota v ZDA potrdila obtožnico v 18 točkah in Assangeu je grozil dosmrtni zapor.
Assange oziroma njegov WikiLeaks je pomagal Trumpu, vendar je njegov podpredsednik Mike Pence na družbenem omrežju objavil, da je bil dogovor o priznanju krivde za izognitev zaporni kazni sramota za vse, ki služijo v oboroženih silah ZDA. Trump, ki znova kandidira za predsednika ZDA, se na dogajanje še ni odzval.
Odzval se ni niti predsednik ZDA Joe Biden, za katerega politični analitiki v ZDA pravijo, da je bila odločitev za dogovor z Assangeom pametna politična poteza v smislu pomiritve leve volilne baze, ki je jezna nanj zaradi podpore Izraelu v času vojne v Gazi.
KOMENTARJI (139)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.