'Rezalec prstov' in 'brazilski Escobar' pred sodiščem zaradi tihotapljenja kokaina

V zgodnjih jutranjih urah 7. septembra se je konvoj močno oboroženih policistov prebil skozi speče ulice središča Bruslja proti četrti Haren na severovzhodnem obrobju mesta. Odpravili so se na naslov Avenue du Bourget 22, v kompleks, podoben militariziranemu bunkerju, ki je bil nekoč sedež Nata.

Modernistični kompleks s strogo in funkcionalno arhitekturo so v naglici zgradili leta 1967. V njem je sodna dvorana Justitia, kjer danes potekajo zvezna sojenja v Belgiji. Prav tu pa so leta 2022 sodili storilcem in sostorilcem terorističnih napadov v Parizu leta 2015 in Bruslju leta 2016.

In 7. septembra so policisti z jurišnimi puškami patruljirali po širokih hodnikih stavbe in varovali udeležence najodmevnejšega sojenja tega desetletja: v zadevi Bressers-Carvalho, povezani z domnevnim vodjo kokainske tihotapske mreže, ki naj bi zaslužil 230 milijonov evrov.

Glavna obtoženca Bressers in Carvalho naj bi vodila kriminalno združbo, osumljeno prevoza do 45 ton kokaina v Evropo. Tožilci so navedli, da sta vodila mednarodno operacijo, prek navideznih podjetij pa naj bi premikala več sto milijonov dolarjev. Eno od teh podjetij, antwerpensko podjetje za čiščenje vode Kriva Rochem, je zadevi dalo tudi alternativno ime.

Denar naj bi prali prek kriptovalut, finančnih trgov in nepremičnin. Z njim so financirali zapleteno logistično mrežo za prevoz kokaina, proizvedenega v Peruju in Boliviji, po nezakonitih in prašnih poteh v Braziliji. Od tam so drogo prepeljali čez Atlantski ocean in jo razdelili v neznanem številu držav v Evropi in zunaj nje.

Med dolgotrajnimi sodnimi obravnavami, ki so potekale ves mesec, sta med številnimi obtoženci izstopala dva. Prvi je bil Flor Bressers, 40-letni Belgijec, rojen v mestu Lommel v provinci Limburg. Bressers ima v kriminalnih krogih nenavaden profil. Diplomiral je iz kriminologije na Svobodni univerzi v Bruslju (VUB), njegovi znanci pa so ga pogosto imenovali "profesor" ali "akademik".

A njegov najbolj znan vzdevek je v velikem nasprotju s podobo profesorja oziroma akademika. Znan je namreč kot "rezalec prstov". Leta 2022 so ga aretirali med degustacijo vina z ženo v penthouseu luksuznega hotela Renaissance Zurich Tower v Zürichu. Obtožen je ugrabitve, nezakonitega pridržanja, izsiljevanja z uporabo strelnega orožja in vodenja kriminalne združbe. Od leta 2021 je bil tudi na seznamu najbolj iskanih ubežnikov Europola.

V starejšem primeru iz leta 2010 so mu očitali, da je naročil maščevanje, med katerim naj bi žrtvi z vrtnimi škarjami odrezali prst. Prav ta domnevni incident mu je prinesel vzdevek "rezalec prstov". Leta 2015 je bil v tem primeru zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.

Leta 2020, pet let pozneje, je bil obsojen v povezavi z drugim primerom maščevanja: ugrabitvijo nizozemskega preprodajalca drog, ki so ga pretepli, mu grozili s smrtjo in ga porezali z britvico, potem ko so ga obtožili, da je odgovoren za izginotje pošiljke kokaina. Bressers je nato postal ubežnik in se dve leti izmikal oblastem.

Kot osumljenec se je pojavil še v Gvajani. Šlo je za smrt veletrgovca z rižem v tej južnoameriški državi, v čigar zaseženi pošiljki so odkrili kokain. Domnevajo, da je bila njegova smrt prikrita, da bi preprečili razbitje kriminalne mreže združbe. Tudi v tem primeru sojenje ni bilo nikoli izvedeno.

Druga ključna oseba, ki naj bi bila del kriminalne združbe, je 68-letni Brazilec Sérgio Roberto de Carvalho. V skupni operaciji Interpola, Europola, brazilske zvezne policije in ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) so ga 21. junija 2022 aretirali v luksuznem hotelu s pogledom na Donavo v madžarski prestolnici Budimpešti.

Carvalho je deloval v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul, ki leži na območju tromeje med Brazilijo, Argentino in Paragvajem. Gre za eno od središč organiziranega kriminala na južnoameriški celini. V domovini je postal znan pod vzdevkom "Major", ki izhaja iz čina, ki ga je imel v času službovanja v vojaški policiji. V Evropi je bil njegov vzdevek še bolj zgovoren: "brazilski Escobar".

Po navedbah brazilskih sodnih dokumentov je vodil skupino, ki je pridobivala več deset ton kokaina, proizvedenega v Peruju in Boliviji, ter ga prevažala skozi brazilski srednji zahod do pristanišč Paranaguá in Natal. Od tam so drogo pošiljali v Evropo.

Carvalho se je rodil leta 1958 v mestu Ibipor v brazilski južni zvezni državi Paraná. Odraščal je v zvezni državi Mato Grosso do Sul, kjer se je začel ukvarjati s kriminalnimi dejavnostmi, še ko je služil kot policist. Leta 1998 je bil prvič obsojen na 15 let zapora zaradi trgovine z mamili, vendar so ga iz policije odpustili šele leta 2010.

Namesto da bi kriminalne operacije še naprej vodil iz Latinske Amerike, se je preselil v Evropo. Najprej se je skrival na Portugalskem, nato pa v Španiji. Po navedbah španske policije se je v Marbelli na španski Costa del Sol naselil v razkošni vili, vredni dva milijona evrov, pri čemer je uporabljal identiteto premožnega surinamskega državljana Paula Wouterja. To območje Španije je znano kot eno od središč mednarodnega tihotapljenja kokaina.

Tožilci trdijo, da je Carvalho od tam med letoma 2017 in 2020 usklajeval delovanje organizirane kriminalne mreže, ki je delovala na Portugalskem in v Španiji. Specializirala se je za tihotapljenje mamil prek pristanišč, kot sta Setúbal blizu Lizbone in Leixes na severu Portugalske, pa tudi prek lizbonskega letališča ter pristanišč v Rotterdamu in Antwerpnu.

Portugalska policija je sumila, da je bil Carvalho povezan tudi z organizacijo Primeiro Comando da Capital (PCC oziroma Prvo poveljstvo prestolnice), največjo brazilsko kriminalno združbo.

Novembra 2020 so Carvalha med usklajenimi racijami izsledili in mu preprečili pobeg, vendar ga niso aretirali. V operaciji je sodelovalo več kot 1000 policistov iz Portugalske, Španije, Belgije, Nizozemske, Romunije in Združenih arabskih emiratov ter Europol. Operacija je privedla do 45 aretacij, zasegli pa so več kot 13 milijonov evrov gotovine, 70 luksuznih avtomobilov, 37 letal in 136 nepremičnin.

Bressers med pričanjem na sojenju ni priznal nobene od obtožb in je trdil, da je žrtev medijskega linča. "Močno imam občutek, da so vse to zrežirale oblasti," je dejal.

Bressersovi zagovorniki izpodbijajo dopustnost dokazov in zahtevajo zavrženje primera. Med sojenjem je obramba tudi medije obtožila, da o njihovem klientu "ustvarjajo povsem pošastno podobo".

Tudi Carvalho, ki se zaradi zdravstvenih težav ni udeležil vseh obravnav, je vztrajal pri svoji nedolžnosti in trdil, da je žrtev preganjanja brazilskih zveznih oblasti. "V zaporu sem že pet let in nihče me ne posluša," je dejal na obravnavi. "Ta kazniva dejanja je zagrešil nekdo z enakim imenom, ne jaz."

Sodne obravnave so se končale 9. oktobra, razglasitev sodbe pa pričakujejo 15. decembra. Bressersu grozi do 20 let zapora, Carvalho pa bi lahko bil obsojen na do 15 let zapora.