'Pet odstotkov BDP za obrambo kvantni skok za Nato, brez izjem'

Po besedah Rutteja je načrt za povečanje naložb v obrambo ambiciozen, zgodovinski in ključen za prihodnost zavezništva in njegovih članic. Dvig izdatkov na pet odstotkov BDP je označil za "kvantni skok", ki da je v luči spremenjenih varnostnih razmerah nujen in bo obenem poskrbel tudi za več delovnih mest.

Pojasnil je, da so podrobnosti dogovora tajne, a da zavezniške sile potrebujejo predvsem krepitev zračne obrambe, na tisoče tankov in bojnih vozil ter na milijone kosov topniškega streliva.

"Naš cilj je zagotoviti, da imamo vse, kar potrebujemo za odvračanje in obrambo pred kakršno koli grožnjo," je dejal in za glavno grožnjo označil Rusijo, ki da v Ukrajini dnevno izvaja "smrtonosen teror". Spričo tega bo vrh Nata po njegovih besedah predstavljal tudi močan znak podpore Ukrajini.

"Nato kot zavezništvo nima izjem, stranskih dogovorov itd., ker moramo prispevati vsi," pa je šef zavezništva dejal glede Španije, katere premier Pedro Sanchez je v nedeljo zatrdil, da ji dviga, ki se Madridu zdi nerazumen in kontraproduktiven, ne bo treba izvesti.

Voditelji članic Nata bodo v torek in sredo na vrhu v Haagu potrjevali skupno izjavo, o kateri so se po poročanju tujih tiskovnih agencij dogovorili že v nedeljo. V skladu z dogovorom naj bi članice letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 dvignile na pet odstotkov BDP, pri čemer bi 3,5 odstotka BDP namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo.

Premierja Slovenija in Hrvaške sta o obrambnih izdatkih govorila pred sredinim vrhom Nata v Haagu, na katerem naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje teh izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035.

Iz kabineta premierja Goloba so danes sporočili, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP. "Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," so zapisali.

Plenković je na novinarski konferenci poudaril, da Hrvaška podpira višje izdatke za obrambo. Že zdaj za to namenja več kot dva odstotka BDP, od tega 30 odstotkov za modernizacijo in nove ambicije, ki jih bodo definirali na vrhu. 3,5 odstotka BDP naj bi namenili za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo. Plenković je ocenil, da je glede na rast hrvaškega gospodarstva in na investicije v hrvaško vojsko, realno da Hrvaška do leta 2035 doseže tudi te cilje.

Letos Slovenija za obrambne namenja dva odstotka BDP, prihodnje leto 2,2 odstotka, nato vsako leto postopno dodatnega 0,2 odstotka več. Leta 2029 bo opravljen pregled, ali je sploh smiselno nadaljevati s povečevanjem izdatkov.

"Španija je dosegla dogovor z Natom, ki nam bo omogočal, da spoštujemo svoje zaveze do severnoatlantskega zavezništva, ne da bi morali obrambne izdatke povišati na pet odstotkov BDP," je v nedeljo zvečer sporočil španski premier Pedro Sanchez. Njegove trditve je sedaj Rutte zavrnil.

Tako Španija kot Belgija sta lani za obrambo porabili približno 1,3 odstotka BDP, kar ju uvršča med članice Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež. Obe sta se že zavezali, da bosta ta delež vendarle povišali na dva odstotka BDP.

V stranki Mi, socialisti, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš, so zbrali 5000 podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov. Predlog je že vložil v državni zbor.

 Na novinarski konferenci pred vložitvijo predloga je komentiral napoved premierja Goloba, da bo Slovenija odstotek proračuna za obrambo zvišala na pet odstotkov BDP. "To je absolutno nesprejemljivo. Sredstva, ki gredo za orožje, so sredstva, ki so izgubljena za realne potrebe državljank in državljanov v domovini," je poudaril.

Opozoril je na splošno militarizacijo, ki se po njegovih besedah ne zaustavlja samo pri rekordnih nakupih orožja, pač pa se obeta tudi "militarizacija naših cest, naših železnic in naših bolnišnic, 30.000 slovenskih fantov in deklet želijo gospe in gospodje na oblasti stlačiti v uniforme Nato pakta". "Mi, socialisti vse skupaj kategorično zavračamo," je poudaril Kordiš in dodal, da v tem niso sami.

Po njegovih besedah vse javnomnenjske ankete dosledno izkazujejo, da velika večina državljanov do Nato pakta zavzema skeptično držo, še posebej pa izkazujejo kategorično zavračanje kakršnihkoli nadaljnjih orožarskih poslov. Zato so v nastajajoči stranki v zadnjem mesecu zbrali 5000 podpisov državljanov in "začeli nacionalno protivojno gibanje".

S tem prenašajo sporočilo državljanov vladi, ki se je po njegovih besedah nelegitimno "zavezala interesom Nato pakta in metanje denarja za Natovo orožje postavila pred realne življenjske, celo eksistenčne potrebe državljanov". Ker po njegovi oceni vlada nima nikakršne legitimnosti za sprejemanje takšnih odločitev, zahtevajo obravnavo njihove referendumske pobude. "Najprej naj se vpraša državljanke in državljane o tem, ali želimo nadaljnjo rast našega denarja, ki ga mečemo v orožarske posle, ali ne," je dejal. Po njegovih besedah gre za vprašanje o temeljnem razvoju naše skupnosti.

"Dokler odgovora na referendumu ni, ne Robert Golob ne Janez Janša ne kdorkoli drug nima absolutno nikakršne pravice, da v našem imenu na vrhu Nato pakta sprejema takšne in drugačne zaveze, kako naj bi militarizirali Slovenijo. Niso jih izvolili generali Nato pakta, izvolili smo jih mi ljudje in mi zahtevamo mir," je poudaril Kordiš.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je vložil sam kot poslanec, referendumsko vprašanje pa bi se glasilo: "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?" V lanskem letu je sicer Slovenija obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP.

V DZ je sicer že vložen predlog za posvetovalni referendum z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP, ki ga je vložila Levica. Po Kordiševih besedah je razlika med predlogoma že v samem referendumskem vprašanju. Predlog Levice namreč, kot je dejal, problematizira le rast vojaških izdatkov na tri odstotke BDP, "vse ostalo pa očitno ni problem". Poleg tega pa se "vsega tega vojnega stroja ne da zaustaviti samo z nekimi parlamentarnimi akcijami, ki lovijo pet minut svoje medijske slave". Zato so po njegovih besedah potrebni množična mobilizacija državljanov in dolgotrajni trdi napori javnega pritiska.

Več drugih diplomatov je sicer za francosko tiskovno agencijo zatrdilo, da nikakor ne gre za izjemo, češ da se nobena od zaveznic ne more izogniti svojim zavezam. Španska vlada naj bi dosegla zgolj preložitev datuma za dosego cilja z leta 2032 na leto 2035, dodajajo.

Sanchez je v nedeljo zatrdil, da bo povišanje obrambnih izdatkov na 2,1 odstotka BDP Španiji zadoščalo za pridobitev in vzdrževanje vsega osebja, opreme in infrastrukture, potrebnih za soočanje z grožnjami in izzivi.

"Zavedamo se težavnosti geopolitičnega konteksta, popolnoma spoštujemo legitimno željo drugih držav, da dvignejo svoja obrambna vlaganja, če to želijo, a mi tega ne bomo storili," je dodal v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Izjavo je danes potrdil še z objavo pisma generalnega sekretarja Marka Rutteja na omrežju, v katerem ta navaja prepričanje Španije, da "lahko doseže nove cilje glede zmogljivosti z izdatki, nižjimi od petih odstotkov". "Dogovor na prihodnjem vrhu Nata bo Španiji podelil fleksibilnost, da določi lastno suvereno pot za dosego cilja zmogljivosti," je dodal.

Da si pri doseganju na novo zastavljenih ciljev želi čim večjo možno prožnost, je sicer danes sporočila tudi Belgija. "Tega morda nismo storili z glasno izjavo kot Španija, a lahko vam zagotovim, da si naša diplomacija že tedne prizadeva za mehanizme fleksibilnosti (...) ki bi lahko olajšali breme belgijskih prizadevanj," je za belgijski radio RTBF dejal zunanji minister Maxime Prevot. "Želimo si največjo možno fleksibilnost, prožnost je nujna," je dodal.