Der Spiegel: Politične razmere v Sloveniji so bolj zapletene, kot želi priznati levoliberalni mainstream v zahodni Evropi

Slovenija se je zaradi svojega notranjepolitičnega dogajanja, ki tokrat – predvsem zaradi predsedovanja EU – presega njene meje, spet znašla v tujih medijih, tokrat so se dogajanju posvetili v nemškem Spieglu. 

"Tomaž Vesel je vajen kritik in osebnih napadov. Toda predsednik Računskega sodišča je bil v zadnjih mesecih tarča toliko sovražnih tvitov, da se je počutil prisiljenega v odziv," piše časnik. Pripravil je izjavo, ki po oceni časnika v Evropi ni običajna. "Z izjemno zaskrbljenostjo gledamo, kako so državne institucije izpostavljene stalnim in usklajenim napadom medijev in družbenih omrežij. Politika dela neodvisnih nadzornih organov ne bi smela obravnavati kot nujno zlo, temveč bi ga morala prepoznati kot civilizacijski dosežek," povzemajo skupno izjavo štirih najpomembnejših nadzornih organov. 

Koga avtorji izjave mislijo s "politiko", je, tako časnik, jasno – premierja Janez Janša, ki že vrsto mesecev zastruplja politično klimo svoje države z vrsto tvitov po zgledu Donalda Trumpa.

Izjavo je Vesel te dni predstavil tudi trem zelenim poslancem, ki so obiskali Slovenijo, da bi se seznanili s tukajšnjo situacijo. Poslanka Bundestaga Franziska Brantner in dva kolega iz Evropskega parlamenta – Daniel Freund in Sergej Lagodinsky – so želeli oceniti razpoloženje v državi, ki bo 1. julija šest mesecev prevzela predsedovanje EU in ki jo vodi premier, ki naj bi bil zagovornik "neliberalne demokracije".

Pogovarjali so se z novinarji in žvižgači, vladnimi uradniki in aktivisti. "Kar so odkrili, jih ni pomirilo. Politične razmere v Sloveniji so bolj zapletene, kot želi priznati levoliberalni mainstream v zahodni Evropi," piše časnik. Hkrati pa je očitno, da želi premier Janša svojo državo preoblikovati v avtoritarni sistem po madžarskem vzoru. Zaradi tega je položaj še bolj nevaren.

Tako kot Viktor Orban nekoč na Madžarskem se je tudi Janša najprej lotil medijev, piše Spiegel: "Nemškemu televizijskemu novinarju, katerega poročanje mu ni bilo všeč, je očital, da je poročal v slogu nacističnega propagandnega lista "Stürmer". Prav tako izvaja menjave vodilnih, ko gre za javne medije, državni tiskovni agenciji je skrčil financiranje, hkrati pa skuša s pomočjo madžarskih vlagateljev ustvariti vladno prijazno medijsko okolje."

Šef slovenske vlade tudi ne ceni neodvisnosti sodstva, nadaljuje časnik. Janša je nedavno zavrnil kandidate za tožilce, ki naj bi v imenu Evropskega javnega tožilstva razkrivali korupcijo v Sloveniji. Menda zato, ker ga je eden od kandidatov nekoč preiskoval.

Zdaj se tako v Bruslju mnogi sprašujejo, kako naj EU zastopa država, ki je zadala "udarec" načelom pravne države, kot se je pred kratkim izrazila vodja Eppa Laura Kövesi. Očitno je stvari tako videla tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki je zaradi incidenta odstopila.

Slovenska vlada je medtem precej sproščena, nadaljujejo pri Spieglu. Pristojni državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan je dejal, da se bo njegova država v času predsedovanja EU predstavila kot "graditelj mostov" med desnimi in levimi vladami celine. "Smo na strani liberalne demokracije in pravne države," pravi. V sporu zaradi tožilcev pa da bo novi minister za pravosodje kmalu podal predloge. "Vlada ima velik interes za reševanje problema in spoštovanje vseh zakonskih zahtev."

Janševi kritiki v Bruslju pa se bojijo, da bi lahko premier s predsedovanjem EU mobiliziral svoje pristaše z radikalnimi toni proti EU. Opozarjajo, da bi lahko izstopil iz konservativne Evropske ljudske stranke, da bi se pridružil organiziranim evroskeptikom iz Italije ali Madžarske. Torej v Sloveniji zori nov Orban, se sprašujejo pri Spieglu?

 V resnici ne, kot kaže pogled na politične razmere v parlamentu – oceni avtor. Janša vlada z manjšinsko vlado, na položaju je le zato, ker se opozicija ne more poenotiti. V državi obstajajo številni mediji, ki kritizirajo Janšo, številni njegovi načrti se niso uresničili.

Sprememba vlade bi ga sicer prisilila, da zapusti položaj, nadaljuje avtor članka, a to samo po sebi še ne pomeni, da bi bilo upravljanje z državo boljše: "Opozicijske stranke, ki so vladale tri desetletja po padcu berlinskega zidu, so povzročile družbeno stagnacijo. Denar, ki ga je zagotovila EU, je bil poneverjen v velikem obsegu, državo bremenita korupcija in nepotizem."

Kako to upočasnjuje razvoj, ve Matej Avbelj, pišejo. "Rektor Nove univerze sedi v stilsko prenovljenem podstrešju v ljubljanski vladni četrti. Leta si je prizadeval, da bi Slovenija njegovo univerzo priznala v skladu z zakonodajo EU. Takrat vladajoče proti-Janševe stranke so se temu leta trmasto upirale, da bi ščitile državne univerze. V državi že dolgo vlada levi orbanizem, se pritožuje Avbelj." 

Ko so nemški poslanci na koncu potovanja prek video klepeta o tem obvestili svoje sledilce, o optimizmu ni bilo govora. Član Bundestaga Brantner je govoril o "zaskrbljujoči smeri", "osebnih napadih" in slogu vladanja po vzoru "Trumpa in podobnih". Evropski poslanec Lagodinsky je izpostavil "zapleteno in polarizirano politično klimo", ki Sloveniji že 30 let preprečuje "gradnjo civilne družbe". Freund pa je ocenil, da se mora EU postaviti po robu, kjer je ogrožena pravna varnost. In dodal, kot povzema Spiegel, da se EU ne sme vplesti šele, ko je demokracija v zadnjem stadiju.