Punat na otoku Krk, ki je priljubljena destinacija številnih Slovencev, šteje pozimi 1800 ljudi, poleti pa je tam okoli 15 tisoč ljudi. Mnogi domačini so za zaslužek pripravljeni storiti marsikaj, zato se čez poletje preselijo v garaže in kleti, lastne spalnice pa odstopijo turistom. Izven sezone gradijo apartmaje, da bi lahko v prihodnjem poletju sprejeli še več turistov.
"Infrastrukturo je treba zgraditi za 10-krat več prebivalcev, kot jih imamo na Krku vse leto," je pojasnil direktor Turistične skupnosti Punat, Branko Karabatić.
Mnoga obalna mesta so začela prevoznikom zaračunavati vstopnino, saj prihajajo avtobusi z enodnevnimi izletniki, ki povzročajo veliko hrupa.
Težave imajo tudi z vse večjo gnečo. V Dubrovniku denimo gnečo na Stradunu poskušajo uravnavati z omejitvijo vplutja križark. V Splitu, Zadru in na nekaterih otokih poskušajo s kaznimi krotiti skrajno neprimerno obnašanje turistov.
Vse bolj so izrazite tudi temne plati masovnega turizma v Liki, še posebej v vaseh v bližini nacionalnega parka Plitvička jezera. "Vsi, ki so se prej ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo in podobnim, so uvideli, da se od tega ne da živeti. Zdaj so se usmerili v turizem in kar dobro živijo," je dejal Ljubomir Špehar iz vasi Jezerce.
Ampak tudi v Liki več gostov pomeni več apartmajev. Mnogi že leta zaman opozarjajo na 17. jezero, ki je nastalo iz odpadnih voda in fekalij. Hrvaška naj bi sicer množični turizem obvladovala z novim zakonom, kako, pa zaenkrat še ni znano.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.