Spopad za stolček Merklove: trojica, ki se ne želi zameriti volivcem

Pred kamerami so se srečali kanclerski kandidat stranke CDU, ki ji pripada tudi Merklova, Armin Laschet, Olaf Scholz, kandidat SPD, in Annalena Baerbock iz vrst Zelenih. 

Soočenje je bilo edinstveno, ker med kandidati ni nobenega branilca kanclerskega položaja, politične moči pa so merili trije in ne dva kandidata. 

Še bolj zanimivo pa seveda je, kaj vse se je v tem času spremenilo na političnem prizorišču. 

Pred štirimi leti je v zadnji raziskavi javnega mnenja pred televizijskim dvobojem med kanclerko Merklovo in takratnim izzivalcem Martinom Schulzem (SPD) stranka slednjega za stranko Merklove zaostajala za 17 odstotnih točk. Tokrat SPD za tri odstotne točke vodi, CDU/CSU sledi z 21 odstotki, kar pa je najnižja podpora, ki jo je javnomnenjski inštitut Insa kdaj koli izmeril za CDU/CSU. 

YouGov je ob tem še izmeril, da zeleni uživajo 16-odstotno podporo, liberalci 13-odstotno, skrajni Alternativa za Nemčijo (AfD) in Levica pa 11-odstotno oziroma 8-odstotno. 

Še slabše krščanskim demokratom kaže, ko gre za merjenje podpore kanclerskim kandidatom. Socialdemokrat Scholz uživa daleč največjo podporo, sledita Laschet in Baerbockova. 

Glede na pravzaprav katastrofalne številke, je bil tako nocoj pod največjim pritiskom Laschet. Jasno je bilo, da mora nastopiti odlično, če želi obrniti trend padanja podpore. Še pred mesecem dni je bila namreč podpora CDU/CSU pri 30 odstotkih, krivdo za preobrat pa številni pripisujejo Lachetu, ki je med drugim javnost razjezil, ko se je med obiskom območja, ki so ga prizadele uničujoče poplave, smejal. Na koncu je nastopil precej odločno, morda celo preveč gostobesedno. 

Za volivce pa je bila nedvomno ena zanimivejših tem odnos kandidatov do Levice. Nemčiji se namreč obeta zasuk v levo – oziroma, kot pravi šef CSU Markus Söder – "zgodovinski zdrs v levo". Scholz in Baerbockova pred soočenjem nista izključila možne koalicije z Levico. Na volivce bi tako lahko vplivalo tudi vprašanje smeri države v prihodnjem obdobju, potem ko je za njimi dolgo obdobje (desno)-sredinske politike, uravnotežene z veliko koalicijo. CDU/CSU prav v to vprašanje delno že usmerja kampanjo. Unija je tako še okrepila nagovarjanje ljudi z vprašanjem, "ali želijo stabilnost ali zasuk v neznano". 

Glavni akterji tokratnih nemških volitev so pred uvodnim televizijskim dogodkom priznali, da v televizijska soočenja sicer polagajo veliko upov. Vodja regionalne skupine CSU Alexander Dobrindt meni, da se bodo lahko ljudje odločili na podlagi videnega. Za Donaukurier je dejal: "Vsakdo lahko tako vidi neposredno primerjavo kandidatov." Volivci so sicer tokrat videli predvsem veliko strinjanja, seveda pa tudi nekaj glavnih razlik med kandidati, ki so bili sicer soočeni s perečimi vprašanji, ki pa večinoma niso bila zastavljena zelo provokativno, kar je kandidatom olajšalo delo. 

Predstavnik Zelenih Robert Habeck je še pred soočenjem ocenil, da je glavna prednost njihove kandidatke, da ponuja novo smer."Tako Olaf Scholz kot Armin Laschet želita pravzaprav podaljšati obdobje Merklove in voditi depolarizirano politiko, ki ne daje odgovorov," je dejal za Welt am Sonntag. To pa se po njegovem ne ujema z družbenim razpoloženjem, za katerega sta značilna velik nemir in dezorientacija. Da prinaša jasnost, je nato na soočenju poudarjala tudi Baerbockova. 

Od Scholza pa so Nemci predvsem pričakovali, da bo dokazal, da je dejansko kvaliteten kandidat in mu ne kaže dobro le, ker je konkurenca šibka in se spotika ob lastne napake. Na koncu mu je uspela dostojna, preudarna predstava, ni pa absolutno dominiral na soočenju. 

Nemci bodo sicer volili 26. septembra. 

Soočenje kandidatov

Uro in 45 minut so imeli na voljo kandidati, da volivcem pokažejo svoje močne plati in dokažejo, zakaj so prav oni pravi prihodnji voditelj Nemčije. 

In začelo se je "ostro". Z vprašanjem za vse tri, zakaj najresnejši konkurent "ne more biti prihodnji kancler". A trojica je v soočenje zaplula diplomatsko. Vsi so poudarili, da ne gre za to, da kdo za mesto ni primeren, odrekli so se možnosti resne kritike konkurentov in namesto izpostavili svoje prednosti. Volivcev po njihovem ne zanimajo spori, ampak kaj jim lahko prinesejo. "16 let Angele Merkel je bilo dobrih, ampak zdaj se začenja novo obdobje," je dejal Laschet. 

Afganistan kot "polomija Zahoda"

Prva tema soočenja je bilo pričakovano dogajanje v Afganistanu in vprašanje kako naprej. Scholz je menil, da mora Nemčija okrepiti svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Laschet pa je bil kritičen kar do lastne vlade. Ocenil je, da je dogajanje v Afganistanu polomija Zahoda. "Evropo moramo okrepiti, da bo tudi brez ZDA sposobna obvarovati letališče kot je kabulsko." Poudaril je pomen primerno opremljene vojske in okrcal koalicijske partnerje SPD, da temu nasprotujejo. 

Baerbockova pa je Lachetu poočitala, da je aktualna vlada vodila zunanjo politiko, ki se obrne stran, ko je preveč zapleteno, česar sama ne bi počela. Dejala je, da bi bilo treba več storiti za zaščito življenj: "Tako pa gledamo prestrašene ženske in dekleta."  Ocenila je, da je bilo ponujene premalo pomoči: "Rešiti moramo tiste, ki smo jim to obljubili." Glede denarja za oborožitev pa je dejala, da v konkretnem primeru ni težava oborožitev, ampak to, da ljudi ne dobijo vizumov za odhod iz države. 

Scholz pa je dejal, da ga je takšen zaključek 20-letne misije šokiral. Pričakoval je, da bo tam vzpostavljene več demokracije in trdnejša država, ki se ne bo takoj brez boja predala talibanom. Večje lastne odgovornosti za situacijo, čeprav je kot finančni minister član vlade, sicer ne vidi. Je pa dejal, da so za slabo oborožitev vojske krivi predhodniki, zdaj pa so se začeli boljši časi.

Konec zapiranj?

Iz ene vroče teme v drugo - pandemija novega koronavirusa. Kdaj bodo Nemci enostavno začeli živeti z virusom? Laschet je ocenil, da situacija "še ni tam", da pa je prav, da se začne ukrepe sprejemati glede na zasedenost bolnišnic.  

Baerbockova je dejala, da bo to mogoče šele, ko bo cepljenih dovolj ljudi, zato je potrebno pospešiti cepljenje. Da je treba prav s cepljenjem preprečiti nove zapore pa je ocenil tudi Scholz. Trojica se je sicer strinjala, da novim zapiranjem niso naklonjeni. "Danes o virusu vemo veliko več kot smo pred letom dni," je dejala Baerbockova, ki je sicer obema nasprotnikoma iz trenutne vlade poočitala, da je bila vlada pri upravljanju s krizo preveč neodločna, posledica pa je bilo šolanje od doma in druge težave.

Del teh težav je sicer povzročil ustroj države, kjer imajo deželne oblasti precej moči. Glede tega ali bi morala oblast v Berlinu hitreje nase prevzeti določene odločitve, je Scholz dejal, da so to tudi storili. Pa bi podprli obvezno cepljenje vsaj za določene poklice? Vsi so dejali - ne. 

Zeleni prehod - industrijski ali družbeni projekt?

Od krize v Afganistanu do koronakrize, do tretje teme - okoljske krize oziroma klimatskih sprememb. Nemčija je bila letos tarča hudih poplav. Kaj bi kandidati postorili za takojšnjo zaščito okolja? "Rešitev so vlaganja v obnovljive in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv," je dejala Baerbockova, ki je opozorila, da živimo v realnem svetu, zato odločitev sama ne bi mogla sprejemati niti kot kanclerka. Se je pa zavzela za konec motorjev z notranjim izgorevanjem in okrcala vlado, da v zadnjih letih ni storila veliko na tem področju, medtem pa se zelena avtomobilska industrija razvija drugje. 

Scholz bi povečal denar za naložbe v zeleno industrijo, podprl bi transformacijo "umazanih industrij" pri prehodu na zeleno, še posebej ko gre za porabo "zelene elektrike". Prav tako bi zakonodajo sestavil tako, da bi omogočala dovolj hiter napredek. Pa bi kaj prepovedal, da bi pomagal okolju? Ničesar. 

Kot tudi ne Laschet, ki se je strinjal z vlaganji v energetiko. Opozoril je, da je treba pospešiti tempo, sicer se bo država znašla v težavah.  Baerbockova je sicer ocenila, da sta nasprotnika del problema, saj sta bila del vlade, ki ni dovolj ukrepala, zdaj pa bi še naprej opazovala situacijo. Laschet pa ji je poočital, da bi "industriji zvezala noge in ji rekla, naj teče hitreje". Dejal je, da bi to povzročilo izgubo delovnih mest in selitev industrije na Kitajsko, ki je že tako velik onesnaževalec. Scholz je ocenil, da ima nemška industrija stoletja dolgo odvisnost od fosilnih goric, zato preobrat v nekaj letih ni enostaven in mora biti premišljen. Je pa CDU okrcal, da je nasprotovala postavljanju bolj jasnih ciljev. 

S čim pa bi financirali prehod na zeleno? Scholz je dejal, da je pripravljena prispevati industrija, da bi strošek padel na ramena ljudi pa je zanikal. Baerbockova pa ga je opozorila, da se sicer lepo sliši, da ljudje ne bodo čutili sprememb, a da ni mogoče preiti na zeleno, če se ljudem ne pove, da bodo potrebna drugačna sredstva ogrevanja kot kurilno olje. Dejala je, da se ne bi smelo izkoriščati koncepta socialne pravičnosti pri reševanju okoljskih vprašanj, saj to ne koristi ne okolju, ne družbi. 

Laschet pa je nasprotnika opozoril, da je slaba ideja žugati z novimi davki za industrijo, če pa država želi, da investira v zelene rešitve. Prav tako se ni strinjal, da se v okviru zelene politike ignorira socialno realnost, saj si številni ne morejo privoščiti rešitev kot je denimo električni avto. 

Na vprašanje ali bi omejili potovanja z letali, so dejali - ne, na vprašanje ali bi morala biti mestna središča brez avtomobilov, pa so večinoma poudarili, da je to pristojnost mestnih središč. Tudi prostočasnih potovanj ne bi omejevali. 

Višji ali nižji davki?

Kaj pa Nemce čaka na področjih kot so davki, najemnine, pokojnine. "Ni čas za znižanje davkov za ljudi, ki zaslužijo toliko kot jaz, ali za vse nas tukaj," je dejal Scholz, ki CDU/CSU očita naklonjenost bogatejšim. "Zavzemam se za to, da bi naš davčni sistem bolje uravnotežili."Zelo bogati ljudje bi morali plačati "malo več", ostali manj."

"Odločilen dejavnik ni višina davčne stopnje, ampak višina dohodka," pravi Laschet. Zeleni in SPD so želeli le nenehno povečevati davke, tudi za podjetja, opozarja: "Toda podjetja so šele prebrodila krizo, še vedno imamo veliko zaposlenih za krajši delovni čas. Zato je zdaj neumno povečevati davke! Lastniku družinskega podjetja reči - zdaj ste bogati, vaši davki se povečujejo - mislim, da je to v osnovi napačno."

Baerbockova pa je znova opozorila, da govori z vidika matere in poziva k osnovnim otroškim dodatkom, tako da si lahko vsi starši privoščijo šolski nahrbtnik za svoje otroke. Dejala je, da otroci ne sodijo na socialno podporo in dejala, da želi za njihovo varnost ločena sredstva. 

Kje je (ne)varno?

Ena od tem je bila tudi varnost. "Obstajajo kraji, ki so pravzaprav žarišče kriminala," je dejal Laschet. Zavzel se je za več videonadzora na javnih mestih. "Gospa Baerbock in gospod Scholz imata drugačno mnenje. To je točka spora že več let."  

"CDU vlada državi 16 let, od takrat smo v opoziciji," pa mu je vrnila Baerbockova na temo javnega videonadzora. "Zanimivo je, da bi morali biti mi krivi za tisto, česar CDU ni zmogla." Poleg tega na javnih železniških postajah že obstaja videonadzor "in mislim, da je to povsem prav". Nasprotno pa je težava v tem, da je premalo osebja za oceno gradiva in da je premalo patruljnih policistov. Za to mora država po njenem porabiti denar. 

"Z gospodom Seehoferjem sva močno razširila zvezno policijo," pa je dejal Scholz. "In to nameravamo storiti tudi v naslednjih nekaj letih, vse je predvideno v finančnem načrtu." 

Ali res lahko rečemo "kar nam pade na misel"?

Med temami se je tokrat znašlo tudi vprašanje "primernega govora", potem ko že nekaj časa predvsem v ZDA družbo zaposluje "dovoljen jezik", tema pa se vse bolj seli tudi na staro celino. 

Trojica se je zavzela za svobodo govora. "Toda če se rasistični stereotipi reproducirajo v otroških knjigah," je to škodljivo, pravi Baerbockova.

Kdo bi s kom sestavil koalicijo in zakaj si zasluži položaj?

Zaključili pa so s temo povolilnih koalicij. Baerbockova je dejala, da so pripravljeni le na koalicijo, ki na prvo mesto postavlja okolje, kar očitno ni cilj CDU. 

Scholza pa so pričakovano povprašali o možni koaliciji z Levico, na kar je postregel s pričakovanim odgovorom - od partnerjev pričakujemo zavezanost Natu, EU, trdni gospodarski aktivnosti ... 

Odgovor je nekoliko vznejevoljil Lascheta: "Pa saj niste resni, gospod Scholz. Ne morete igrati Angele Merkel in govoriti kot Saskia Esken. Menda ne verjamete resno, da Levica deli stvari, ki ste jih našteli!"

Na koncu soočenja je imel vsak kandidat priložnost, da v minuti predstavi svoje glavne prednosti. Baerbockova je dejala, da država stoji pred odločitvijo ali nadaljevati po starem ali se podati v novo smer: "Ta država lahko naredi veliko več. Naj bodo vrtci najlepši kraji, poskrbimo za poštene plače. Ohranimo lepoto in svobodo te države z učinkovitim varstvom podnebja."

"Želim, da živimo spoštljivi v družbi. Ključno je spoštovanje vseh in vsakogar, spoštovanje vsakega poklica, spoštovanje skozi poštene plače. Drugič: ustaviti moramo podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, in zagotoviti, da bomo čez 20 do 30 let še vedno imeli dobra delovna mesta," je dejal Scholz. 

"Tudi vi čutite, da piha "veter sprememb"? V takih trenutkih potrebujemo trdnost, zanesljivost in notranji kompas. In to je moja ponudba, to je ponudba Unije. Stabilnost in zanesljivost v težkih časih," pa je zaključil Laschet. 

Kdo je najbolj prepričal?

RTL je po soočenju objavil anketo, ki je pokazala, da je ljudi najbolj prepričal Scholz (36 odstotkov), 30 jih je zbrala Baerbockova in 25 Laschet. Rezultat, ki je presenetil celo RTL-ove komentatorje. Kolumnist Micky Beisenherz je ocenil, da so ljudje "še naprej tako zaljubljeni v svojo izbiro, da nocojšnje dogajanje v studiu ni spremenilo njihovega mnenja". Prav tako je po njegovem Laschet žrtev naveličanosti ljudi s CDU/CSU.

Prekaljeni medijski maček Günther Jauch pa je ocenil, da Scholz morda ni verbalno nadvladal situacije, da pa je očitno občinstvu deloval simpatično. 

So pa tudi analitiki ocenili, da je bilo na soočenju premalo "resnih, pogumnih" besed, saj so se kandidati očitno bali, da bi volivce prestrašili, kar je bilo med drugim izrazito, ko Scholz, ki želi veliko zeleno spremembo gospodarske paradigme, nikakor ni želel priznati, da bodo stroške nosili tudi "navadni državljani".

Ali, kot so ocenili analitiki - v predvolilnem boju je iskrenost lahko "nevarna". A po drugi strani je nevarna tudi neiskrenost, saj ljudje potem težje razumejo spremembe, težje je zanje zbrati podporo.