Spopadi v prestolnici, poraz peronistov v senatu

Po skoraj maratonski razpravi, ki je trajala kar 13 ur, so senatorji in senatorke podprli delovni zakon z 42 glasovi za in 30 proti. Za argentinskega predsednika Javierja Mileija to pomeni pomembno zmago, saj je s tem pokazal svoj pragmatičen pristop k zakonodaji, piše AP. Zakon sicer še čaka preizkus v spodnjem domu, kjer bi lahko bile nekatere spremembe spremenjene ali razveljavljene.

Podporniki Mileijeve prenovljene delovne zakonodaje pravijo, da visoke odpravnine in davki praktično onemogočajo odpustitev zaposlenih, kar omejuje produktivnost in odvrača podjetja od zaposlovanja. Skoraj polovica Argentincev dela "na črno", rast delovnih mest pa stagnira že 14 let.

"Z modernizacijo delovnega sistema bo več ljudi dobilo dostop do formalne, zakonite zaposlitve," so sporočili v Mileijevi stranki La Libertad Avanza. "Argentino gradimo na novo, začenši z zaposlovanjem."

Zakon je sprožil močan odpor sindikatov in njihovih zaveznikov, ki trdijo, da bi s sprejetjem zakona ukinili ukrepe, ki delavce ščitijo pred zlorabami in pred pogostimi gospodarskimi pretresi v državi.

Delavci, mobilizirani s strani sindikatov, so se zato množično zbrali v Buenos Airesu, blokirali promet in se spopadli s policijo. Napet spopad je še dodatno poudaril občutljivo temo delavskih pravic v Argentini, ki jih od 40. let prejšnjega stoletja zaznamuje peronizem, gibanje, ki združuje tako nacionalizem, socialno pravičnost kot tudi delavske pravice.

"Če bodo odpravnine, nadure in dopusti – z drugimi besedami, vse zaščite, ki so si jih delavci skozi čas priborili – postavljeni pod vprašaj, to ne bo izboljšalo položaja za nikogar," je dejal Axel Kicillof, guverner province Buenos Aires in najmočnejši izvoljeni uradnik v peronistični opoziciji.

Milei in njegovi uradniki so bili kritični do levičarskih nasprotnikov, varnostne sile pa so se zunaj kongresa trudile obvladati protestnike, pri tem pa so uporabili vodne topove. Demonstranti jim niso ostali dolžni, proti kongresu in na varnostne sile so poletele molotovke, kamenje in plastenke z vodo. Pridržanih je bilo najmanj 15 ljudi.

"Zastarelo sindikalno vodstvo poziva k temu, naj se "zažge država", ker jim ni všeč modernizacija delovne zakonodaje," je bil oster vladni govorec Javier Lanari. "Odločajo se za zaščito svojih sektorskih privilegijev na škodo Argentine."

Vendar kljub tej demonstraciji in nasilju mnogi dvomijo, da bodo argentinski sindikati še nadaljevali boj proti vladnim reformam. Peronistični zavezniki sindikatov so v kongresu močno oslabljeni, njihov ugled pa še zdaleč ni to, kar je bil. Obtožujejo jih namreč korupcije, zato niso več sila, kakršna so bili nekoč.

Več zaporednih vlad, pa tudi vojaška diktatura, naj bi prenovile argentinsko delovno zakonodajo, a vsaki je do zdaj to spodletelo. Milei, sicer že tako kontroverzni voditelj, pa je prepričan, da mu bo uspelo. "To je najpomembnejša reforma v zadnjih 50 letih," je dejala senatorka Patricia Bullrich, vodja poslanske skupine La Libertad Avanza. "Nobeni vladi tega ni uspelo doseči in verjamem, da nam bo."

Ena izmed reform, leta 1984, je bila skoraj na pragu uspeha, a je v senatu padla le za en glas. Druga je bila sicer leta 2000 sprejeta v kongresu, v katerem so prevladovali peronisti, vendar je bila kmalu diskreditirana zaradi škandala s podkupovanjem pri glasovanju in nemudoma razveljavljena. Leta 2017 jim ni uspelo priti niti do glasovanja, zaradi nasprotovanja sindikatov.

Zakon, o katerem zdaj razpravljajo, bi omejil pravico do stavke, podaljšal poskusna obdobja, v katerih lahko podjetja odpustijo nove zaposlene, oslabil nacionalne sindikate z omogočanjem kolektivnih pogajanj na ravni podjetij ter poenostavil zapleten sistem odpravnin z zožanjem razlogov za nezakonito odpustitev. Ta "reforma delovne zakonodaje" bi po mnenju strokovnjakov pomenila velik dosežek za vlado, saj številne veljavne določbe segajo v sredino 70. let prejšnjega stoletja.