Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je 32 članic zveze Nato v pisnem postopku podprlo zvišanje obrambnih izdatkov s trenutnih dveh na pet odstotkov BDP. Pri tem bodo morale 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo. Gre sicer še za neuradne navedbe o odstotkih, uradne potrditve še ni.
V sklepni izjavi vrha v Haagu naj bi voditelji kot letnico za dosego tega cilja določili leto 2035, kar je tri leta kasneje, kot je predlagal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.
Članice Nata obrambne izdatke zvišujejo spričo vse bolj negotovih razmer v svetu, predvsem ruske agresije na Ukrajino in vojne v Gazi. V zadnjem tednu so se razmere na Bližnjem vzhodu s spopadi med Izraelom in Iranom, v katere so se ponoči vključile še ZDA, še zaostrile.
Je pa predlog o zvišanju izdatkov marsikje naletel na nasprotovanje. Spomladanska raziskava javnega mnenja je pokazala, da smo Slovenci glede povečanja izdatkov za obrambo razdeljeni, jih je pa več menilo, da za obrambo že zdaj namenjamo dovolj.
Levici, ki tradicionalno nasprotuje višanju obrambnih izdatkov, so se v zvezi s predlaganim zvišanjem ta teden pridružili še koalicijski Socialni demokrati (SD), ki so vlado pozvali, naj v Haagu zavrne ta predlog. Tudi Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam je pred vrhom Nata opozorila, da bi lahko imela podpora dvigu izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP negativne posledice na blaginjo Slovenije.
Ob pomislekih v koaliciji premier Robert Golob vztraja, da ne bo višanja izdatkov na račun najranljivejših.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.