Napadalca so preiskovalci identificirali kmalu po napadu. Kombi, s katerim je zapeljal med množico, je najel na svoje ime, policiji pa je bil znan že dlje časa.
Abdul B., nemški državljan libanonskih korenin, je po navedbah tožilstva že več let veljal za islamista in domnevnega podpornika teroristične skupine Islamska država.
Po podatkih generalnega državnega tožilstva je leta 2025 poskušal odpotovati v Sirijo, kjer naj bi se želel pridružiti Islamski državi. Pred tem je v Libanonu navezal stike z osebami, za katere je domneval, da pripadajo tej teroristični organizaciji.
Julija lani so ga v Libanonu aretirali, vojaško sodišče pa ga je obsodilo zaradi spodbujanja verskih in medverskih konfliktov. Po prestani kazni se je novembra vrnil v Nemčijo, kjer so ga takoj po pristanku na letališču Berlin Brandenburg znova prijeli.

Obsojen, a izpuščen na prostost
V Nemčiji je več mesecev preživel v priporu, nato pa ga je sodišče za mladoletne maja letos obsodilo na leto in deset mesecev zaporne kazni zaradi priprave hudega kaznivega dejanja, ki ogroža državno varnost, ter kršenja prepovedi po zakonu o društvih.
Kljub obsodbi je sodišče odpravilo pripor. Razlog je bil pravni: pripor je namenjen zagotavljanju kazenskega postopka in ne sme pomeniti prestajanja kazni pred pravnomočno sodbo. Sodba namreč še ni postala pravnomočna, saj se je tožilstvo pritožilo in zahtevalo strožjo kazen ter nadaljevanje pripora.
Na sojenju se je Abdul B. po navedbah tožilstva večinoma priznal krivdo in se javno distanciral od Islamske države.
Po izpustitvi je moral sodelovati v programu deradikalizacije, policija pa ga je nekaj časa tudi nadzorovala.
Prav zato se zdaj mnogi v Nemčiji sprašujejo, ali bi bilo mogoče tragedijo preprečiti.
Oče: "Oprali so mu možgane"
Le nekaj ur pred smrtjo napadalca je nemški Spiegel objavil pogovor z njegovim očetom. Ta je povedal, da je sin odraščal v Berlinu z materjo in sestrami, po končani osnovni šoli pa ni nikoli našel stalne zaposlitve. Občasno je delal kot varnostnik ali voznik, večino časa pa preživljal doma.
Po očetovih besedah je ponoči uporabljal telefon ali gledal televizijo, spal dolgo v dopoldne in pogosto vstajal šele pozno popoldne.
Po napadu je dejal: "Oprali so mu možgane."
Družina je šiitske veroizpovedi in po očetovih besedah nikoli ni podpirala Islamske države. "Mi smo šiiti. Islamske države ne podpiramo."
Povedal je tudi, da se je s sinom prepiral zaradi njegove vse bolj izrazite verske podobe. "Nisem mu dovolil nositi dolge brade."
Po njegovih besedah so sestre sicer nosile hidžab, vendar niso goreče verne.
Zadnjič sta s sinom govorila prav na dan napada. "Poklical me je in pogovarjala sva se povsem normalno, kot vsak dan. Rekel je, da me pogreša in da si želi biti z nami v Libanonu."
Intervju je nastal še preden je policija sina izsledila.
Ubit med policijsko akcijo
Posebna enota SEK je nato Abdula B. v nedeljo zvečer našla v vrtni uti v berlinskem Spandauu, ki naj bi pripadala njegovemu očetu. Po navedbah policije je med poskusom prijetja napadel policiste, ti pa so ga ustrelili. Zaradi poškodb je umrl.

Napad sprožil politični vihar
Primer je sprožil burne politične odzive. Predsednik FDP Wolfgang Kubicki je vladi očital, da že leta podcenjuje nevarnost islamističnega ekstremizma. Po njegovih besedah država po vsakem takšnem napadu odpira enake razprave, ne sprejme pa potrebnih ukrepov.
V opozicijski AfD so dogodek označili za popoln neuspeh varnostne politike.
Poslanec Martin Hess je dejal, da mora država pojasniti, zakaj se je znani islamistični skrajnež sploh lahko prosto gibal. Zahteval je strožje ukrepe proti osebam, ki jih varnostni organi obravnavajo kot nevarne.
Tudi v Krščanskodemokratski uniji (CDU) zahtevajo zaostritev zakonodaje. Poslanec Günter Krings je pozval k višjim kaznim za islamistične teroriste, njegov strankarski kolega Alexander Throm pa želi čimprejšnje sprejetje vseh pripravljenih varnostnih zakonov.
Nemški policijski sindikat medtem zahteva dodatna pooblastila za varnostne organe, med drugim dostop do podatkov na računalnikih, mobilnih telefonih in tablicah ter širšo uporabo videonadzora na javnih mestih.











































