"Sprejetje tega zakona negativno vpliva na napredek Gruzije na poti v EU," je v skupni izjavi z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem izpostavil Borrell. Ob tem je pozval gruzijske oblasti, naj umaknejo zakon, ki nevladne organizacije, financirane iz tujine, označuje kot tuje agente. Gruzijski parlament je sporni zakon sprejel v torek.

Zakon po besedah Borrella ni v skladu s temeljnimi normami in vrednotami EU, saj bo spodkopal delo civilne družbe in neodvisnih medijev. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije je ob tem zagotovil, da je EU pripravljena še naprej podpirati Gruzijce, ki si prizadevajo za evropsko prihodnost.

Borrell je še poudaril, da EU podpira gruzijsko ljudstvo, njegovo odločitev za demokracijo in prihodnost Gruzije v EU. Opozoril je tudi, da so zastraševanje, grožnje in fizični napadi na civilne akterje, politike, novinarje in njihove družine nesprejemljivi in da morajo gruzijske oblasti ta dejanja preiskati.

V Bruslju so že pred sprejetjem zakona opozorili, da bo potrditev Gruzijo ovirala na njeni poti v EU.

Tudi Nato je danes opozoril Gruzijo, da je sprejetje novega zakona korak v napačno smer, stran od evropskega in evroatlantskega povezovanja. "Gruzijo pozivamo, naj spremeni smer in spoštuje pravico do mirnih protestov," je na družbenem omrežju X še zapisala tiskovna predstavnica zavezništva Farah Dakhlallah.

"Oblasti in poslanci so se odločili, da ne bodo upoštevali številnih opozoril zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe. Posledice za pravice do svobode izražanja in združevanja v Gruziji so zdaj žal velike," pa je poudaril visoki komisar ZN za človekove pravice Türk.

ZDA so že v torek sporočile, da bodo zaradi "zakona v ruskem slogu" morale znova razmisliti o odnosih z Gruzijo.

V skladu z zakonom, ki se zgleduje po ruski zakonodaji, se bodo morale nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod tujim vplivom. Zaradi zakona v zakavkaški državi od začetka aprila potekajo množični protivladni protesti. Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, menijo, da je zakon sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži EU.

Vlada v Tbilisiju po drugi strani trdi, da želi z zakonom zagotoviti večjo preglednost pri financiranju nevladnih organizacij iz tujine. Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe v primeru, ko organizacija ne bi hotela razkriti izvora sredstev.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili, ki je proevropsko usmerjena in v sporu z vlado, naj bi na zakon vložila veto, vendar vladajoča stranka Gruzijske sanje vztraja, da ima dovolj glasov, da jo preglasuje.