Srbi na Kosovu nadaljujejo proteste, razmere so mirne

Kosovska policija je prebivalce pozvala, naj te pozive ignorirajo, in izpostavila, da je sama sposobna zagotoviti varnost vseh državljanov. "Krožijo obvestila različnih posameznikov in profilov, ki pozivajo albanske državljane k udeležbi na domnevno množičnem protestu danes ob 12. uri v Južni Mitrovici, domnevno z namenom pohoda proti severu države," je sporočila kosovska policija.

Ob tem je pojasnila, da gre po oceni varnostnih institucij dejansko za sumljive profile in zlonamerne objave v škodo državljanov in interesov Kosova. Policija je dodala, da sicer cenijo sodelovanje in podporo državljanov pri ohranjanju miru in stabilnosti v državi.

Da so pozivi k protestu v južnem delu Kosovske Mitrovice s ciljem pohoda na sever nepotrebni in da ne pomagajo Kosovu ter da naj se državljani ne zmenijo zanje, je ocenil tudi kosovski notranji minister Xhelal Svecla, navaja kosovski portal Kossev.

V občinah Zvečan, Leposavić in Zubin Potok se medtem danes nadaljujejo protesti tamkajšnjih Srbov. Za zdaj povsod potekajo mirno. V Zvečanu pripadniki Natove misije na Kosovu Kfor niso razporejeni le okoli občinskega poslopja, ki je še vedno ograjeno z bodečo žico, temveč tudi v več drugih delih mesta.

Zaposleni na občini Zvečan so danes pred žico simbolično postavili mizo s seznamom zaposlenih. Ti so se nanj podpisali, kot da bi prišli v službo. Protestnikom sta se davi pridružila tudi prvaka stranke Srbska lista Goran Rakić in Igor Simić. Protesta se v delovnih uniformah udeležujejo tudi zaposleni v rudniku Trepča-Crnac iz Leposavića, ki naj bi jih kosovska policija ovirala pri delu.

Več sto Srbov se je v ponedeljek zbralo pred občinskimi poslopji v Zvečanu, Leposaviću in Zubinem Potoku, kjer so zahtevali umik kosovske policije ter novoizvoljenih županov teh občin, etničnih Albancev. Pred tem se sicer Srbi na severu Kosova aprila v znak protesta niso udeležili lokalnih volitev.

Razmere so se zaostrile zlasti v Zvečanu, kjer so posredovale sile Kforja. Pri tem je bilo ranjenih najmanj 30 pripadnikov Kforja in več kot 50 srbskih protestnikov. V luči nasilja je Nato napovedal, da bo na Kosovo poslal okoli 700 dodatnih pripadnikov. Trenutno je sicer na Kosovu v okviru misije Kfor že nameščenih približno 3800 vojakov.

"Trenutno stanje je nevarno in nevzdržno," je opozoril vodja evropske diplomacije Joseph Borrell po srečanju s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem na konferenci v Bratislavi. Borrell je dejal, da je treba nujno deeskalirati konflikt in se vrniti k delu na sporazumu, ki sta ga Beograd in Priština sprejela v Bruslju 28. februarja, in aneksu k temu dogovoru iz Ohrida 18. marca.

Kurti je po poročanju beograjskih medijev iz Bratislave dejal, da obstajata dve poti do rešitve – prva je spraviti ljudi z ulic in nato zmanjšati število policistov, druga pa je hitra in popolna uveljavitev dogovora.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov zavezništva v Oslu izjavil, da so dodatne enote na poti na Kosovo. Obenem je poudaril, da to ne pomeni opustitve iskanja politične rešitve konflikta. Vnovič je tudi obsodil ponedeljkovo nasilje nad pripadniki Kforja.

Vjosa Osmani iz Kišinjeva: Srbiji ni mesto med evropskimi narodi

Kosovska predsednica Vjosa Osmani pa je medtem na vrhu Evropske politične skupnosti v moldavski prestolnici Kišinjev izjavila, da so Srbija in kriminalne strukture odgovorne za izbruh nasilja na Kosovu. Po njenih besedah Srbija ne pripada evropski skupnosti narodov in je le "satelit Rusije". Zatrdila je tudi, da med vrhom ne načrtuje srečanja s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem, poroča kosovski portal Kosovo Online.

"Srbija ne pripada evropski skupnosti," je dejala Osmanijeva in dodala, da so pripadniki kriminalnih struktur na severu Kosova na mednarodni tiralici in da so srbske oblasti z njimi v zelo tesnih odnosih.

Pred Osmanijevo je uradni sprejem na rdeči preprogi pri moldavski predsednici Maji Sandu imel Vučić, ki je na novinarsko vprašanje, ali se bo srečal s kom od kosovskih uradnikov, dejal, da ni vedel, kdo je tam s Kosova, čeprav je malo pred njim na vrh prišla kosovska predsednica.

ZDA pozivajo k takojšnji umiritvi napetosti na severu Kosova

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pozval Beograd in Prištino, naj sprejmeta takojšnje ukrepe za zmanjšanje napetosti na severu Kosova, in opozoril, da trenutne razmere ovirajo njuna prizadevanja za evropsko integracijo.

"Vladi Kosova in Srbije pozivamo, naj sprejmeta takojšnje ukrepe za zmanjšanje napetosti," je dejal Blinken po koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v norveški prestolnici Oslo."Podpiramo evroatlantski integracijski proces Kosova in Srbije, a trenutna eskalacija bolj ovira prizadevanja za premik v tej smeri, kot jim pomaga." 

 Kritičen do kosovskih oblasti je bil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v sredo v Bratislavi dejal, da je za napetosti kriva Priština. 

Vučić se je medtem po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug že srečal z Macronom, ki se je francoskemu predsedniku, kot je zapisal na Instagramu, zahvalil za podporo Srbiji glede zadnjih dogodkov na Kosovu. O situaciji na Kosovu se je v Kišinjovu pogovarjal tudi s španskim premierjem Pedrom Sanchezom, je še sporočil Vučić.

Macron in Scholz sta po današnjih srečanjih pozvala Kosovo, naj zaradi napetosti na severu omogoči nove volitve v štirih občinah, kjer prihaja do protestov srbskega prebivalstva. Predsednica Osmani je v odgovoru dejala, da bi bilo to v skladu s kosovsko zakonodajo mogoče, če bi dovolj volivcev podpisalo peticijo za ponovno glasovanje.

Parlament v Prištini pa se bo v petek sestal na izredni seji, na kateri bodo edina točka dnevnega reda razmere na severu Kosova. To je po poročanju Tanjuga potrdila vodja poslanske skupine stranke Samoopredelitev Mimoza Kusari-Lila. Kot je povedala, je začetek seje predviden ob 10. uri, na njej pa naj bi kosovski premier Kurti poročal o razmerah na severu Kosova.