Srbi v Vukovarju ostali brez pravice do uradne uporabe srbskega jezika

Z odločitvijo vukovarskega mestnega sveta je srbska manjšina izgubila pravico do svobodne uporabe srbskega jezika in cirilice v družbenem in javnem življenju ter uradni komunikaciji.

Mestni svet je v obrazložitvi odločitve o spremembah statuta navedel, da gre za posledico objave uradnih rezultatov popisa prebivalstva na Hrvaškem iz leta 2021. Po novem popisu prebivalstva v Vukovarju živi 29,73 odstotka Srbov, kar je manj kot tretjina tamkajšnjega prebivalstva.

Predsednik vukovarske Neodvisne demokratske srbske stranke (SDSS) in namestnik vukovarskega župana iz vrst srbske narodnostne manjšine Srđan Kolar je ocenil, da je to velik korak nazaj v odnosih med Srbi in Hrvati v Vukovarju. "Med razpravo ne seji sveta je bilo med vladajočimi čutiti ogromno nezanimanje za to temo, na razpravi pa ni bilo niti župana Ivana Penave, kar dovolj pove o vsem," je še dejal za hrvaško tiskovno agencijo Hino.

Prav  tako je odločitev obsodil predsednik Demokratske zveze Srbov in vukovarski mestni svetnik Srđan Milaković, ki je dejal, da se je s to odločitvijo končalo 10-letno nasilje nad cirilico in srbskim jezikom. Dodal je, da je bilo s strani državnih organov storjeno vse, da pravica srbske skupnosti do uporabe cirilice in srbskega jezika ne bo uresničena. "Popis prebivalstva se je čakal kot rešilna bilka v upanju, da bo Srbov v Vukovarju manj. In čeprav je popis pokazal skoraj 30-odstotno zastopanost srbske skupnosti, nihče ni niti pomislil, da bi to pravico ohranil," je povedal Milaković. 

Odprava te pravice sicer ne bo vplivala na druge pravice, ki jo ima srbska manjšina v Vukovarju. Pravice, ki so urejene z drugimi predpisi – izobraževanje v manjšinskem jeziku, izdajanje dvojezičnih listin na zahtevo, kulturna avtonomija, politična zastopanost, manjšinske samouprave in druge pravice – bodo tako ostale v veljavi, piše Radio Svobodna Evropa. 

Po zakonu o pravicah narodnih manjšin iz leta 2002 imajo pripadniki narodnostnih manjšin na območju posameznih lokalnih skupnosti pravico do uradne uporabe jezika in pisave, če predstavljajo najmanj tretjino prebivalstva v tej skupnosti. Tako je letos to pravico dobila romska skupnost v občini Orehovica, kjer so Romi po zadnjem popisu prebivalstva presegli 33 odstotkov prebivalstva.

Na Hrvaškem po popisu prebivalstva iz leta 2021 živi 3.871.883 prebivalcev. Med njimi je 91,63 odstotka Hrvatov, 3,2 odstotka Srbov, 0,62 odstotka Bošnjakov, 0,46 odstotka Romov ter po 0,36 odstotka Italijanov in Albancev. Delež pripadnikov drugih narodnostnih manjšin je nižji od 0,30 odstotka. Mednje spadajo tudi Slovenci, za katere se je lani izreklo 7729 ljudi.