V Srbiji so se po trinajstih urah glasovanja zaprla volišča. Volivci, ki so ob 20. uri še čakali v vrstah, lahko svoj glas oddajo tudi po uradnem zaključku glasovanja. Država zdaj čaka na prve volilne projekcije, ki bodo pokazale razmerje moči med vladajočo koalicijo in njenimi političnimi tekmeci.
Volitve, ki bi lahko spremenile Srbijo
Današnje predčasne parlamentarne volitve niso bile zgolj odločanje o novi sestavi srbske skupščine. Za Aleksandra Vučića, ki je srbsko politiko zaznamoval več kot desetletje, so predstavljale preizkus nadaljnjega političnega vpliva, za študentsko gibanje pa priložnost, da množične proteste in zahteve po odgovornosti oblasti prenese v politične spremembe.
Vučić, ki je septembra odstopil s položaja predsednika države, si prizadeva politično pot nadaljevati kot predsednik vlade. Po glasovanju v Novem Beogradu, kamor je prišel v spremstvu soproge Tamare, je izrazil upanje, da bodo volitve potekale mirno in da bodo državljani lahko izrazili svojo demokratično voljo. Dejal je tudi, da bo v primeru poraza sprejel odločitev volivcev. Volitve je predstavil kot izbiro med prihodnostjo in preteklostjo.
Strah pred nemirno volilno nočjo
Ob zaprtju volišč se pozornost seli na objavo prvih rezultatov in odzive političnih akterjev. Zaradi številnih incidentov med glasovanjem se pojavljajo tudi opozorila pred morebitnim zaostrovanjem razmer. V središču Beograda so že čez dan opazili več vozil žandarmerije, namenjenih posredovanju ob množičnih izgredih. Močno policijsko varovanje so vzpostavili tudi pred sedežem Republiške volilne komisije in stavbo beograjske mestne skupščine.
Evropska demokratska stranka (EDP) je objavila opozorilo, da prejema informacije o morebitnih načrtovanih provokacijah ob objavi prvih volilnih projekcij okoli 21. ure. Po njihovih navedbah naj bi se za izzivanje spopadov mobilizirale skupine, povezane s Srbsko napredno stranko.
Stranka je pozvala k takojšnji policijski zaščiti volivcev, kandidatov, študentov in volilnih opazovalcev ter poudarila, da mora biti prihodnost Srbije odločena z glasovi, ne z nasiljem.
K mirnemu sprejetju rezultatov je že čez dan pozval tudi patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirije, ki je državljane pozval, naj se vzdržijo sovraštva.

Vučić: Če izgubimo, bomo priznali voljo volivcev. Če zmagamo, nam zmage nihče ne bo odvzel
Vučić je sicer zagotovil, da bo sprejel volilne rezultate, kakršnikoli že bodo.
Prve preliminarne ocene volilnih rezultatov je napovedal za približno 22. oziroma 22.30 in zagotovil, da bodo predstavili natančno oceno ne glede na izid.
Na vprašanja tujih novinarjev je tudi v angleščini ponovil, da bo priznal poraz, če ga bodo pokazali rezultati. "Nocoj bomo videli, ali bom v opoziciji ali na oblasti," je sklenil.
Kdo so protagonisti volitev?
Na eni strani je koalicija okoli vladajoče SNS z listo Aleksandar Vučić – Združena Srbija, ki je v kampanji poudarjala gospodarsko rast, višje plače in pokojnine, infrastrukturne naložbe ter politično stabilnost.
Na drugi strani je Študentska lista – Študenti zmagujejo, ki je nastala iz protestnega gibanja po tragediji na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024, ko je ob zrušenju nadstreška umrlo 16 ljudi.
Tragedija je sprožila množične proteste, na katerih so študenti in drugi udeleženci zahtevali odgovornost pristojnih, preiskavo domnevne korupcije ter preglednejše delovanje državnih institucij. Predčasne parlamentarne volitve so bile ena njihovih ključnih zahtev.
Študentska lista je v ospredje postavila boj proti korupciji, krepitev pravne države in neodvisnost institucij. Prvi na listi je zdravnik in univerzitetni profesor Ilija Srdanović.

Za 250 poslanskih sedežev se je potegovalo 2418 kandidatov na 18 volilnih listah. Volilno pravico je imelo 6.451.292 državljanov.
Izjemna volilna udeležba, dolge vrste tudi v Ljubljani
Že od zgodnjega jutra je bilo jasno, da bo volilna udeležba bistveno višja kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah. Pred številnimi volišči so se oblikovale dolge vrste, ponekod so ljudje čakali že pred njihovim odprtjem.
Po oceni organizacije CeSID, ki temelji na vzorcu 750 volišč, je do 19. ure glasovalo 67,6 odstotka volilnih upravičencev.
Za primerjavo: na parlamentarnih volitvah decembra 2023 je do 16. ure glasovalo približno 42 odstotkov volivcev, letos pa jih je bilo ob isti uri po podatkih Republiške volilne komisije že 56,38 odstotka.
Izjemno zanimanje za volitve je bilo opazno tudi med srbskimi državljani v tujini. Pred veleposlaništvom Srbije v Ljubljani so se že dopoldne vile dolge vrste. Nekateri volivci so na oddajo glasu čakali tudi po štiri ure, čas pa so si krajšali s petjem in plesom tradicionalnega kola. Zaradi velikega zanimanja so glasovanje v Ljubljani podaljšali.
O večurnem čakanju so poročali tudi iz Dunaja, Münchna, Berlina, Londona, Pariza, Osla in številnih drugih mest. V Parizu je bila vrsta po poročanju srbskih medijev dolga približno 250 metrov, v Oslu pa so nekateri volivci čakali pet ali šest ur.
Volilni dan zaznamovali nasilni incidenti
Kljub množični udeležbi volilni dan ni minil mirno. Iz številnih srbskih mest so prihajala poročila o fizičnih napadih, domnevnem kupovanju glasov, pritiskih na volivce in težavah pri izvedbi glasovanja.
V Pančevu je po poročanju lokalnih medijev skupina zamaskiranih moških pred voliščem pri kmetijski šoli napadla več mladeničev. Na posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, je videti poškodovanega mladeniča s krvavim obrazom.
V Nišu je po navedbah udeležencev skupino motoristov, ki so obiskovali volišča v podporo študentski listi, napadlo približno 50 moških, ki naj bi prispeli z več avtomobili. Napadalci naj bi imeli palice, policija pa je posredovala.
O napadu so poročali tudi iz Beograda, kjer je volilni opazovalec Predrag Jovanović za televizijo N1 povedal, da so njega in njegovega kolega napadli trije moški s palicami. Eden naj bi imel tudi pištolo.
Poseben incident so obravnavali tudi v Mladenovcu. Predsednik Republiške volilne komisije Vladimir Dimitrijević je sporočil, da so v dom starejših, kjer je bilo tudi volišče, vstopile neznane osebe, ki so se predstavljale kot volilni opazovalci. Po njegovih navedbah naj bi izvajale nedovoljene pritiske na oskrbovance, med njimi tudi nepokretne osebe. Posredovala je policija.
Med odmevnejšimi incidenti je bilo tudi dogajanje v Lazarevcu, kjer so se pred prostori Srbske napredne stranke zbrali številni občani. Po navedbah zbranih naj bi bili nekateri posamezniki v prostorih stranke oboroženi s palicami in drugimi predmeti. Policija je območje varovala, razmere pa so bile napete.
Pozneje so se pojavila tudi poročila, da naj bi bili policisti pred prostori SNS napadeni s kamenjem in baklami. Podrobnosti o okoliščinah napada in morebitnih poškodovanih za zdaj še niso povsem pojasnjene.
Volilni opazovalci opozarjali na številne nepravilnosti
Neodvisna organizacija CRTA je sporočila, da so njeni opazovalci na 29 odstotkih spremljanih volišč zaznali nepravilnosti, povezane s pritiski na volivce, člane volilnih odborov ali opazovalce.
Med težavami so navedli fotografiranje glasovnic, neupoštevanje predpisanega preverjanja volivcev z ultravijoličnimi svetilkami in primere glasovanja brez veljavnih osebnih dokumentov.
Evropska unija izrazila globoko zaskrbljenost
Na poročila o nasilju na voliščih se je odzvala tudi Evropska unija. Vodja delegacije EU v Srbiji Andreas von Beckerath je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi prijavljenih nasilnih incidentov in pozval k umiritvi razmer.
"Državljanom Srbije mora biti omogočeno, da svojo demokratično volilno pravico uresničujejo v mirnem in varnem okolju," je poudaril.
Vse udeležence je pozval k odgovornemu ravnanju ter vzdržanju nasilja in provokacij, pristojne institucije pa k zagotavljanju varnosti vseh, ki sodelujejo v volilnem procesu.





















































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.