Lahko srbski študenti zamajejo Vučićevo oblast?

Več tednov so bile ulice po Srbiji polne mladih, ki so protestirali proti vladi. Na vrhuncu protestov marca 2025 se je na ulice podalo več kot 100.000 ljudi.

Študentsko gibanje je skoraj dve leti pozivalo k predčasnim volitvam, predsednik Aleksandar Vučić pa je njihovim zahtevam končno prisluhnil. Napovedal je predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 25. oktobra.

Vučić se sicer po volitvah 25. oktobra želi vrniti na položaj predsednika vlade in podaljšati 14-letno vladavino svoje desničarske stranke. Na poti mu stoji študentsko gibanje, ki je med protesti že močno zamajalo položaj populistov.

V nedeljo bo skupina predstavljala najresnejši izziv, s katerim se je do zdaj Vučić sploh soočil. Na parlamentarnih volitvah bo namreč nastopila z lastnimi kandidati.

Vložki so visoki, napetosti pa vse večje. Srbska napredna stranka (SNS) Aleksandra Vučića in študentska lista, ki jo podpirajo mladi, naj bi bili po ocenah izenačeni, zato je izid volitev negotov.

Javnomnenjske ankete namreč kažejo zelo različne rezultate, vendar številni strokovni opazovalci menijo, da je tesen izid povsem mogoč. Nobena stran naj ne bi bila pripravljena sprejeti poraza kot legitimnega izida, kar povečuje tveganje za nemire in spopade po volitvah, piše AP News.

Vse se je začelo novembra 2024. V Novem Sadu se je zrušil nadstrešek na železniški postaji, umrlo je 16 ljudi. Študenti so zahtevali odgovornost za smrtne žrtve, okrivili pa so koruptivne politike. Njihove zahteve so naletele tudi na široko podporo javnosti.

Dve leti po tragediji v Novem Sadu so študenti postali dobro organizirana politična sila, ki kljubuje pritiskom oblasti in uživa široko podporo med 6,4 milijona volivci v Srbiji.

Študenti pravijo, da se skrivnost njihovega uspeha skriva v demokratičnem delovanju gibanja in solidarnosti, ki sta v popolnem nasprotju z Vučićevo populistično prevlado.

Gibanje podpira "demokracijo, strpnost in spoštovanje mnenja vsakogar," pravijo.

V praksi sicer gibanje nima vodje ali voditeljev niti tiskovnega predstavnika. Na študentski volilni listi so manj znani strokovnjaki, profesorji, učitelji, športniki in drugi posamezniki iz različnih družbenih okolij. Skupine študentov v okviru predvolilne kampanje s kolesi potujejo po državi ter pozivajo k spoštovanju pravne države in odpravi korupcije.

Študenti poudarjajo, da so vsi enakopravni, ne glede na to, iz katerega dela Srbije prihajajo ali katero fakulteto obiskujejo. O vseh pomembnih odločitvah in načrtih razpravljajo in glasujejo na številnih tako imenovanih plenumih oziroma zborih študentov posameznih fakultet po vsej državi.

To pa je izrazito nasprotje Vučićevi vladavini enega človeka, ki jo je uveljavljal v zadnjih 12 letih, ko je bil bodisi predsednik vlade bodisi predsednik države. Študenti delujejo kot anonimno gibanje, zato so se izkazali za izmuzljivega in nepredvidljivega nasprotnika izkušenega politika, ki je v preteklosti zlahka prelisičil svoje tekmece.

Vučić je tudi tokrat proti študentom odločno ukrepal: pridržanja, obtožbe o protidržavnem delovanju in domnevno nadzorovanje.

Vučić tudi odločno vodi kampanjo, odkar je prejšnji mesec odstopil s položaja predsednika države, da bi znova kandidiral za predsednika vlade. Nasprotnike je obtožil, da nameravajo populistom ukrasti volilno zmago, čeprav njegova vladajoča stranka nadzoruje volilne organe in sodstvo.

V preteklosti je bila njegova stranka že obtožena volilnih nepravilnosti, med drugim pritiskanja na volivce, podkupovanja in napihovanja volilnih seznamov. Mednarodni opazovalci volitev in Evropska unija so izrazili zaskrbljenost glede varnosti in poštenosti prihajajočega glasovanja. Analitiki se bojijo, da bi lahko obe strani na volilno noč razglasili zmago, Vučić pa ob morebitnem porazu ne bi priznal volilnega izida.

V zadnjih tednih je Vučić obiskoval različne dele države, njegove obiske pa so v živo prenašali provladni mediji. Odpiral je nove ceste, obljubljal finančno pomoč in cenejša zdravila ter obiskoval volivce na njihovih domovih.

A pod njim je pristopni proces za članstvo v Evropski uniji zastal. Vučić namreč ohranja tesne vezi z Rusijo in Kitajsko.

Evropske institucije pa so v več zaporednih poročilih o napredku držav kandidatk opozorile na nazadovanje demokracije v Srbiji. Organizacije za človekove pravice in svobodo medijev pa so ločeno opozarjale na policijsko nasilje, samovoljna pridržanja, nepooblaščeno nadzorovanje ter grožnje novinarjem.

Na volilni listi študentov so profesorji, zdravniki, umetniki, aktivisti, podjetniki in ljudje iz različnih delov Srbije.

"Nismo iskali ljudi, ki bi bili videti najbolje na plakatih, niti tistih, ki že leta vedo, kako se pogaja za mesto na volilni listi. Iskali smo ljudi, za katere verjamemo, da lahko vstopijo v institucije, odgovorno opravljajo svoje delo in ne pozabijo, zakaj so tam," so zapisali na spletni strani Studenti.org.

Kot so pojasnili, kandidatov niso izbirali strankarski voditelji, prav tako seznam ni nastal za zaprtimi vrati. Do imen so prišli skozi proces odločanja, ki so ga gradili več kot leto dni, v času blokad, plenumov, pogovorov in skupnega dela.

Študenti poudarjajo tudi, da na listi ni enega samega imena, ki bi moralo zasenčiti vse druge, saj ne iščejo novega voditelja, okoli katerega bi gradili "kult osebnosti". Na prvem mestu je Ilija Srdanović, kardiolog in profesor na Medicinski fakulteti v Novem Sadu.

Med prvimi petimi kandidati sta še dva zdravnika. Med najbolj znanimi imeni so tudi nekdanji guverner Narodne banke Srbije Dejan Šoškić, igralec Tihomir Stanić, nekdanji košarkarski reprezentant Dejan Bodiroga, ki je predsednik Evrolige, najmočnejšega evropskega klubskega košarkarskega tekmovanja, ter nekdanji atletski reprezentant Mihail Dudaš.

Visoko na listi, na tretjem mestu, je dramaturg Željko Hubač, znan tudi po scenarijih za priljubljene serije Vojna akademija, Kamiondžije in Radio Mileva, ki jih predvaja srbska javna radiotelevizija RTS.

Na listi so tudi inženir Zoran Đajić, profesorja Jovo Bakić in Aleksandar Baucal, rektorica Univerze umetnosti Mirjana Nikolić ter glasbenik in odvetnik Feđa Dimović, član znane skupine Beogradski sindikat.

Največja sprememba na volilni listi naprednjakov je vrnitev Vučića na njeno čelo, potem ko je skoraj deset let opravljal funkcijo predsednika države. Sledita mu Miloš Vučević, predsednik Srbske napredne stranke (SNS) in nekdanji premier, ter Ana Brnabić, predsednica srbskega parlamenta in nekdanja predsednica vlade, ki je to funkcijo opravljala dva mandata.

Poleg več zdravnikov, aktualnih ministrov in profesorjev so se visoko na listi naprednjakov uvrstili tudi umetniki, denimo violinist Jovan Kolundžija ter igralci Branislav Lečić, Lidija Vukićević, Jelena Đukić, nekdanja žena pokojnega režiserja Milorada Milinkovića, in Lepomir Ivković. Med kandidati so tudi športniki, med njimi Željko Rebrača, nekdanji košarkar beograjskega Partizana in srbske reprezentance.

Na listi je tudi več študentov, med njimi Miloš Pavlović z Medicinske fakultete, ki je vodil skupino, ki se je predstavljala kot "Študenti, ki se želijo učiti" in organizirala zborovanja v Pionirskem parku v Beogradu.

Na listi je tudi Aleksandar Šešelj, sin Vojislava Šešlja, predsednika Srbske radikalne stranke (SRS), ki je pred volitvami sklenila koalicijo s SNS, ter Sanja Džajić, hči Dragana Džajića, predsednika Nogometne zveze Srbije (FSS).