Sedaj 79-letnega Pavkovića, ki se je takratnemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) predal leta 2005, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sodišče 26. februarja 2009 v svoji prvi obsodbi za zločine srbskih sil v času konflikta na Kosovu leta 1999 obsodilo na 22 let zapora.
Spoznan je bil za krivega v vseh točkah obtožnice zaradi deportacij, prisilnega razseljevanja, umorov ter pregona albanskih civilistov s Kosova. Takrat je bil poveljnik tretje armade jugoslovanske vojske, ki je bila nameščena na Kosovu. Načelnik generalštaba jugoslovanske vojske pa je bil od februarja 2000 do junija 2002.
V istem primeru so skupaj z njim takrat v Haagu na visoke zaporne kazni obsodili še bivšega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljuba Ojdanića (15 let), nekdanjega poveljnika prištinskega korpusa Vladimirja Lazarevića (14 let), policijskega generala Sretena Lukića (20 let) ter bivšega podpredsednika vlade Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) Nikolo Šainovića (18 let).
Spoznani so bili tudi za krive skupnega zločinskega delovanja, katerega cilj je bila sprememba etničnega ravnotežja na Kosovu v korist Srbije. Vsi so bili tesni sodelavci takratnega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je umrl leta 2006 še pred koncem sojenja v Haagu.
Predčasno izpustitev Pavkovića zaradi "izredno slabega zdravja" je že v petek napovedal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Kot je pojasnil, je na mehanizem v Haagu, ki je nasledil ICTY, tovrstno prošnjo naslovila srbska vlada. Maja 2022 je podobno zahtevo sicer zavrnilo zaradi "teže njegovih kaznivih dejanj in pomanjkanja rehabilitacije", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mehanizem doslej svoje odločitve o generalu še ni objavil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.