Vojaške poznavalce je presenetila fotografija MiG-29, ki jo je objavilo srbsko vojaško letalstvo. Na njej namreč lovec četrte generacije pod krilom nosi kitajski raketi CM-400AKG.
Orožje proizvaja Kitajska korporacija za vesoljsko znanost in industrijo (CASIC). Raketo so prvič predstavili leta 2012. Dolga je približno 5,3 metra in tehta približno 900 kilogramov. Nosi dva tipa bojnih glav, in sicer 150- ali 200-kilogramsko. Gre za visoko nadzvočno orožje, saj po trditvi Kitajcev v terminalni fazi doseže hitrost 4,5 macha. Pogosto jo opisujejo kot hipersonično raketo, vendar to verjetno ne drži, saj je meja med visoko nadzvočno in hipersonično hitrostjo pet machov, pojasnjuje ameriški The Warzone.
Gre za raketo, ki jo lahko nosijo tudi lažja lovska letala, kot je na primer kitajski JF-17, za katerega je bila raketa prvotno zasnovana. Nasprotujoča si poročila navajajo doseg med 240 in 400 kilometri, odvisno od različice. Ta tip rakete uporablja inercialno navigacijo, satelitsko navigacijo in pasivno radarsko vodenje, opremljen pa je lahko tudi z infrardečim/televizijskim iskalnikom. Raketo je mogoče uporabiti za različne namene, med drugim tudi za uničevanje ciljev na morju ter radarskih sistemov.
CM-400 nekateri strokovnjaki opredeljujejo kot 'kvazibalistično raketo', čeprav to verjetno tudi ni povsem točno, izpostavlja The Warzone. Takšne rakete bi imele večjo sposobnost manevriranja med letom, kar predstavlja dodatni izziv za zračno obrambo.
V primeru CM-400 pa naj bi raketa letela po relativno visoki balistični poti, nato pa se proti cilju usmeri pod strmim kotom spuščanja. Nekateri sicer navajajo, da ima v terminalni fazi leta določene sposobnosti manevriranja.
Srbija je od jugoslovanskih letalskih sil podedovala majhno število lovcev MiG-29, v letih 2000 in 2010 pa je kot pomoč prejela še dodatne lovce iz Belorusije in Rusije. Noben drug tip lovca v Evropi nima integriranih raket zrak-zemlja, ki bi lahko delovale s hipersonično hitrostjo, vključno z lovci ameriških letalskih sil, nameščenimi v bazah po vsej celini, pa navaja portal Military Watch.

Srbski MiG-29 imajo vgrajene radarje, ki zaostajajo za najsodobnejšimi, kar resno omejuje njihov bojni potencial v zračnih bitkah, vendar integracija CM-400AKG znatno izboljšuje njihov potencial za napade na zemeljske cilje in nadomešča nekatere druge pomanjkljivosti. Ker rakete izstreljujejo z uporabo podatkov, ki jih zagotavljajo zunanji senzorji, starost radarja MiG-29 ne bo vplivala na delovanje, še navaja omenjeni portal.
V zadnjih dveh letih so se sicer pojavile informacije, da Srbija želi upokojiti floto migov. Aprila 2024 so sporočili, da načrtujejo nakup lovcev Rafale. Ob tem naj bi Francija Srbiji zaradi različnih pomislekov nudila degradirano varianto letala, brez naprednih raket zrak-zrak Meteor.
Na izbiro Rafalea naj bi močno vplivali politični dejavniki in načrti Beograda za nadaljnje vključevanje v Evropsko unijo. Evropski pritisk je bil glavni dejavnik, da je Srbija omejila nabavo orožja iz Rusije, vključno s sistemi zračne obrambe dolgega dosega S-300 in S-400. Nabava kitajskega orožja se očitno evropskim partnerjem zdi manj sporna, Srbija pa je tako nabavila alternativo - sistem HQ-22.
Raketo ima v oborožitvi, poleg Srbije in Kitajske, zaenkrat le Pakistan. Poročila kažejo, da so jo pakistanske zračne sile uporabile v kratki vojni z Indijo maja 2025. Pri tem naj bi indijskim silam povzročile več žrtev ter uničile komponente indijskega sistema S-400.
Odločitev za posodobitev MiG-29 z novimi kitajskimi raketami kaže, da bodo letala verjetno ostala v uporabi v bližnji prihodnosti, kar bi lahko srbsko obrambno ministrstvo pripeljalo do financiranja nadaljnjih nabav tega letala. Kljub temu, da MiG-29 veliko držav že umika iz uporabe, pa kot kaže še vedno lahko služi kot platforma za izstreljevanje naprednejših raket. Denimo, precej starejšega jurišnika Su-24 ukrajinske sile uspešno uporabljajo za izstreljevanje sodobnih vodenih britanskih raket Storm Shadow proti ciljem v ruskem zaledju.
Srbija se sicer v zadnjih letih pospešeno oborožuje in nakupuje orožje z vseh strani. Leta 2023 so na primer od Irana naročili 1000 dronov. Hkrati pa so lani izvedli pomembne nakupe od izraelskega podjetja Elbit Systems. Januarja so sklenili posel z raketami in brezpilotnimi letalniki v vrednosti 290 milijonov evrov, avgusta pa za raketni sistem PULS (Precise and Universal Launching System) z dosegom 300 kilometrov v vrednosti 1,38 milijarde evrov. Prav tako so kupili izraelske izvidniške drone Hermes 900.




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.