Tujina

Srbski minister napovedal pokop Mladića z najvišjimi državnimi častmi

Beograd / Banjaluka, 28. 08. 2026 17.03 pred 1 uro 4 min branja 0

Spominski obredi za Ratka Mladića

Srbski pravosodni minister Nenad Vujić je napovedal, da bodo obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića, ki je umrl med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni v Haagu, pokopali z najvišjimi državnimi častmi. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je medtem sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožil dvojnih meril. Do poveličevanja Mladića v Republiki Srbski z zbiranjem in cerkvenimi obredi v njegov spomin je medtem kritičen nekdanji župan srebreniške občine.

Srbski minister za pravosodje Nenad Vujić je informacijo o pokopu Ratka Mladića včeraj potrdil za banjaluško Alternativno televizijo (ATV). Pri tem ni pojasnil, kaj natančno bodo zajemale najvišje državne časti, kdo je o njih odločil in ali bo na slovesnosti sodelovala srbska vojska.

"General Mladić je general in protokoli so jasni. Njegova vloga je znana in zagotovo bodo spoštovali vse, kar mu kot generalu pripada," je izjavil Vujić. Srbija bo po njegovih besedah pomagala tudi pri prevozu trupla iz Haaga, o kraju pokopa pa bo odločila družina. Želja Mladića naj bi bila sicer, da bi ga pokopali ob hčerki Ani v Beogradu, je po poročanju banjaluških medijev dejal njegov odvetnik.

Nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske in obsojeni vojni zločinec Ratko Mladić je umrl med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni v Haagu.
Nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske in obsojeni vojni zločinec Ratko Mladić je umrl med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni v Haagu.
FOTO: AP

V več mestih v Republiki Srbski so se sinoči zbrali Mladićevi privrženci. V Zvorniku je več sto ljudi, med njimi veliko mladih, korakalo skozi mesto, vzklikalo njegovo ime ter nosilo transparente in zastavo vojske Republike Srbske.

V drugih krajih so ljudje na trgih prižigali sveče, v pravoslavnih cerkvah pa so za Mladića opravljali spominske obrede. Obreda v samostanu na Ozrenu so se udeležili tudi nekateri vidni politiki Republike Srbske, med njimi banjaluški župan Draško Stanivuković, ki je Mladića označil za simbol boja srbskega naroda, poroča sarajevski portal Klix.

Bošnjaški podpredsednik te entitete BiH in nekdanji župan občine Srebrenica Ćamil Duraković, ki je bil star 16 let, ko je mesto padlo v roke Mladićeve vojske, je na družbenih omrežjih zbiranje v Zvorniku obsodil.

"To je mesto množičnih grobišč mojega naroda. To je mesto, iz katerega so pregnali več deset tisoč Bošnjakov. To je mesto, ki nocoj slavi lik in delo snovalca ter poveljnika genocida nad mojim narodom. To so moji sosedje," je zapisal na Facebooku, oblasti pa pozval, naj se odzovejo na poveličevanje Mladića.

Spominsko pokopališče žrtev genocida v Potočarih. Ratko Mladić je bil leta 2021 pred haaškim sodiščem pravnomočno obsojen na dosmrtno zaporno kazen tudi zaradi genocida – poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995.
Spominsko pokopališče žrtev genocida v Potočarih. Ratko Mladić je bil leta 2021 pred haaškim sodiščem pravnomočno obsojen na dosmrtno zaporno kazen tudi zaradi genocida – poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995.
FOTO: AP

Vučić kritičen do Haaga

Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je v prvem odzivu na smrt obsojenega vojnega zločinca danes izjavil, da je haaško sodišče želelo, da bi Mladić umrl za zapahi, ne pa v Srbiji, kot je želel. Ob tem je mednarodna sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožil dvojnih meril.

Aleksandar Vučić
Aleksandar Vučić
FOTO: Profimedia

Vučić je to, da haaško sodišče ni dopustilo, da bi Mladić umrl v Srbiji, označil za necivilizirano ravnanje brez primere.

Kot je dejal, ni znano, kdaj in kje bo Mladićev pogreb niti kdaj bo mogoče prevzeti njegovo truplo. Dodal je, da se omenja možnost, da bi Mladića pokopali v Beogradu ob njegovi hčerki, vendar ne ve, ali se bo to zgodilo. Pri tem je povedal, da bo Srbija, če bo Mladićeva družina želela, da ga pokopljejo v Srbiji, pomagala, da bo pogreb potekal dostojanstveno.

Vučić je danes še izjavil, da je v teh dneh priča najhujšim možnim pritiskom z različnih strani, tako iz regije kot iz Srbije in sveta, glede tega, kdo bo ostreje zmerjal generala Mladića, ter poudaril, da pri tem ne namerava sodelovati.

Celotno dogajanje okoli mednarodnih sodišč za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo medtem po njegovem prepričanju na koncu imelo en sam cilj.

"Pokazati želijo, da so iskali pravico, da so jo dosegli in da je ta pravica pokazala /.../, da Hrvati in Bošnjaki v bistvu niso zagrešili zločinov nad Srbi, da Albanci v bistvu niso zagrešili zločinov nad Srbi in da so tisti, ki so krivi, trajno krivi, Srbi. To je sodba, to je pečat, ki nam ga prinaša Zahod," je dejal.

Do sodišča, ki ga je obsodilo, kritična tudi Rusija, Guterres izrazil solidarnost z njegovimi žrtvami

Do sodišča, ki je Mladića obsodilo vojnih zločinov, je že včeraj bila kritična tudi Rusija. "Namerno neupoštevanje osnovnih pravil nepristranskosti in poštenega obravnavanja obsojenih oseb iz političnih razlogov bo za vedno ostalo del nezavidljive 'zapuščine' ICTY," so sporočile ruske oblasti, pri čemer so se sklicevale na haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY).

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem izrazil solidarnost z žrtvami Mladićevih vojnih zločinov. "Generalni sekretar izraža solidarnost z žrtvami, preživelimi in njihovimi družinami, ki so trpeli zaradi zločinov, za katere je bil gospod Mladić spoznan za krivega," je novinarjem včeraj povedal Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Mladić je umrl včeraj v zaporu v Haagu, kjer je prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini (BiH) med letoma 1992 in 1995. Njegovo smrt je med drugim potrdil Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, ki je tudi odredil preiskavo okoliščin smrti.

Pod poveljstvom Mladića je vojska Republike Srbske zagrešila številne vojne zločine.

Osrednja dogodka med vojno v BiH, za katera je bil Mladić na ICTY 22. novembra 2017 obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in genocid v Srebrenici ob meji s Srbijo, v katerem so sile bosanskih Srbov julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Grška lovska letala prestregla turški dron v bližini letališča

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1907