Genocid v Srebrenici: 'Zanikanje in relativizacija dogodkov sta nesprejemljiva'

Srebreniško enklavo je varovalo 600 nizozemskih pripadnikov Unproforja, ki pa so bili ob prodoru enot VRS in zasedbi mesta zelo pasivni, poleg tega pa so bili Natovi zračni napadi zaradi slabe vidljivosti omejeni. V Potočarih se je zbralo približno 25.000 beguncev, ki so iskali zaščito ZN in evakuacijo z območja. Številni pripadniki bošnjaških enot, ki so branili mesto, pa so se skupaj s civilisti sklenili prebiti na območja pod nadzorom vlade v Sarajevu.

Enote bosanskih Srbov so jim na poti postavile več zased, zaradi katerih je življenja izgubilo na stotine ljudi, zajete pa so sistematično pobijali. Od približno 12 tisoč ljudi, ki so poskušali ubežati, se jih je le okrog 5000 prebilo na varno.  

Leta 2002 so nizozemske oblasti objavile poročilo o vlogi nizozemskih modrih čelad pri pokolu, kar je povzročilo odstop nizozemske vlade in razpis predčasnih volitev. Julija 2019 je nizozemsko vrhovno sodišče je razsodilo, da je država Nizozemska delno odgovorna za poboj 350 Bošnjakov, saj da so imeli nizozemski vojaki 10-odstotno možnost preprečitve poboja.

Genocid v Srebrenici se je v zgodovino zapisal kot najbrutalnejši akt na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne, zato se ga 11. julija, ko je Srebrenica padla, spominjajo v BiH, Evropi in po vsem svetu. Sodišče v Haagu je poveljnika operacije, generala Ratka Mladića, in takratnega predsednika Republike Srbske, Radovana Karadžića, spoznalo za kriva genocida in ju obsodilo na dosmrtno ječo.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zapisal, da ne bodo nikoli pozabili srebreniškega genocida. "Zanikanje genocida in vojnih zločinov ter poveličevanje vojnih zločincev sta nesprejemljiva. Prizadevati si moramo za miroljubno prihodnost za vse. To smo dolžni vsem žrtvam, preživelim in vsem ostalim."

V Srebrenici so se danes spomnili žrtev genocida nad Bošnjaki pred 26 leti. Na pokopališču v spominskem centru v Potočarih so ob 26. obletnici pokola pokopali še posmrtne ostanke 19 žrtev. Med njimi sta tudi trupli dveh fantov, ki sta bila julija 1995 stara 16 oziroma 17 let. Tako so v Potočarih pokopani posmrtni ostanki 6679 od skoraj 8400 žrtev genocida, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Govorniki so na slovesnosti poudarili, da je treba zaradi žrtev nadaljevati boj za resnico o srebreniškem genocidu. Brez resnice namreč ni pravice, niti sprave in trajnega miru. Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović je v nagovoru dejal, da o tem, kaj se je zgodilo v Srebrenici, dovolj pove na tisoče spomenikov v Potočarih. Opozoril je, da so v srbski entiteti BiH Republiki srbski prešli iz faze zanikanja zločinov v fazo poveličevanja zločinov in tistih, ki so jih zagrešili. Obenem napadajo tiste, ki jasno obsojajo genocid.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je v videonagovoru, ki so ga predvajali na slovesnosti, dejal, da se tragedija na tisoče žrtev s poskusi zanikanja in relativiziranja zločinov še poglablja. Ocenil je, da sodelovanje v regiji brez iskrenega odnosa do preteklosti ne bo mogoče. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem dejal, da se genocida v Srebrenici ne sme pozabiti. Zagotoviti pa je treba pravico za žrtve, je povedal v videonagovoru. V bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH je danes dan žalovanja.

Čas ob obletnici pokola pa se v zadnjih letih tudi izkorišča kot priložnost za zanikovalce genocida, nabiralce političnih točk in provokatorje. Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je le dan pred slovesnostjo ob 26. obletnici genocida v Srebrenici razburil z novo kontroverzno izjavo o zanikanju genocida. V intervjuju za tiskovno agencijo Republike Srbske Srna je dejal, da v spominskem centru v Potočarih pravzaprav sploh ne pokopavajo posmrtnih ostankov, pač pa zgolj prazne krste.

Lani pa je z zapisom na družbenem omrežju razburil tudi slovenski premier Janez Janša. Takrat je zapisal, da se "pokol ne bi zgodil, če bi na območju nekdanje Jugoslavije počistili s komunistično ideologijo". Na to so se odzvali številni tuji mediji, tudi nekateri vidnejši politiki z Balkana. Nekateri opozicijski poslanci pa so protestno zapustili sejo DZ, ker se Janša ni želel opravičiti.

Zunaje ministrstvo:  Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva

11. julij, dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, je poziv, da znova obudimo in ohranimo spomin na žrtve ter grozote, ki so se zgodile v času vojne v Bosni in Hercegovini, so zapisali v izjavi na zunanjem ministrstvu. "Srebrenice ne bomo in ne smemo pozabiti – sprava je možna le, če se spominjamo ter priznamo trpljenje in bolečino ljudi. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva. Regija Zahodnega Balkana je še vedno močno obremenjena s spomini in bolečo zgodovinsko izkušnjo. Procesi sprave morajo biti pospešeni, saj lahko le na ta način vse generacije uresničijo svoje potenciale in prispevajo k dobrobiti, stabilnosti in varnosti regije."

Izpostavili so še, da dogodki v Srebrenici pred 26 leti predstavljajo najhujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. "Nedavna potrditev obsodbe Ratka Mladića je potrdila močno sporočilo in podkrepila zavezo mednarodne skupnosti, da ni nihče nad zakonom in da bodo storilci tovrstnih grozodejstev odgovarjali za svoja dejanja. Nekaznovanost ni dopustna in učinkovit boj proti njej prispeva k preprečevanju grozodejstev ter h krepitvi mednarodnega miru in varnosti." Kot so še poudarili, si Slovenija v okviru svojih zunanjepolitičnih prioritet ter kot predsedujoča Svetu Evropske unije prizadeva za proces pomiritve za stabilnost regije Zahodnega Balkana.

Pomen slovenskega predsedovanja Svetu EU pri spravi na Zahodnem Balkanu pa je v poslanici ob dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici poudaril tudi predsednik DZ Igor Zorčič. "Evropska unija bo imela s pomočjo Slovenije kot predsedujoče Svetu EU v naslednjih šestih mesecih najboljšo priložnost narediti korak k integraciji držav Zahodnega Balkana. Le skupna, evropska prihodnost bo trajno zagotovilo za stabilnost in mir v tej regiji in v Evropi," je zapisal.