'Rekel je: 'Utišaj tega otroka', ga vzel iz naročja in mu odsekal glavo'

Kada Hotić je bila leta 1995 stara 50 let. V govoru ob 31. obletnici spomina na žrtve genocida v Srebrenici je dejala, da je bila Srebrenica pred vojno "izjemno lepo mesto", v katerem je bilo lepo živeti. "Ni bilo prenatrpano, ampak je bilo urbano, imelo je naravne lepote in dobre ljudi," je dejala. Spomnila je, da je bila dvorana, kjer je danes potekala komemoracija, nekoč vir življenja.

"Ljudje so delali in služili denar. Ta dolina belih nagrobnikov je vrvela od življenja. Naša 'čaršija' je bila lepotica. Ne vem, kdo je bil pameten in komu je šlo v nos to življenje. Ne vem, kdo se je domislil ideje, da to uniči in se osramoti. Ljudje, ki vodijo vojne, niso civilizirani ljudje. Ljudje bi se morali spoštovati. Pretrpeli smo grozne stvari – napad na to majhno mesto. To je bil napad naših pravoslavnih sosedov, ki so prejemali ukaze in orožje iz Srbije. Ta vojna nas je presenetila, nismo se pripravljali na to. Bili smo golih rok. Vse vasi v Srebrenici so bile napadene in ljudi so pregnali v mestni del občine. Bili smo tako gosto naseljeni kot ljudje tukaj v dvorani danes. Preden so pregnali te ljudi, so požgali bošnjaške hiše," je opisovala.

Tudi sama je s skupino sosedov preživela devet dni in noči v gozdu. "Otroke smo pokrivali z listjem. Morali so zdržati. Kmalu smo ostali brez elektrike in telefonov, odrezani od sveta. 36-krat so nas bombardirali z letali. Številne matere so pobirale dele svojih otrok v naročje. Pokopale so jih v teh gozdovih. V dveh mesecih smo porabili vso hrano, ki je bila v mestu. Ljudje so jedli vse, kar so lahko. Naša edina hrana je bila koruza, ki smo jo ponoči nabirali v Bratuncu. Ampak se ne pritožujem nad tem, še vedno smo bili živi," je dejala.

Najbolj šokantna izpoved pa je sledila, ko je Hotićeva opisovala dogajanje med 11. in 13. julijem. Takrat so jih zbrali v Potočarih. "Tukaj je plapolala zastava Združenih narodov. Zagotavljali so, da bodo ščitili naša življenja, obstoj in našo lastnino. A so nas prevarali in izdali. Na pladnju so nas postregli Mladićevim krvoločnežem," je dejala in poudarila, da dogodkov, ki so sledili, nikoli ne bo pozabila. 

"Spomnim se matere, ki so ji v naročju zaklali otroka, star je bil 13 let. Spomnim se deklice, ki je jokala, in četnik je rekel: 'Utišaj tega otroka'. Mati je odgovorila, da je ne more. Vzel ji je otroka iz naročja, mu odsekal glavo, trup pa odvrgel stran. Spomnim se, da je ena mati rekla: 'Pustite jo, stara je komaj devet let'. Posilili so jo pred materinimi očmi. Vzeli so še veliko otrok," je pričevala. Sama je iz Srebrenice odšla 13. julija. Njen brat in sin sta se odpravila skozi gozd. Enega brata nikoli več ni videla, drugi je bil z njo, je dejala.

Kada je v genocidu izgubila edinega sina, moža, brata in številne druge sorodnike. Spomnila je tudi na kalvarijo, ki so jo matere Srebrenice šle skozi leta, da so prišle do posmrtnih ostankov svojih bližnjih in prostora, kjer so jih lahko dostojno pokopale. "Tukaj so nas razdvojili, tukaj so nas ubijali. Mi smo zgodovino napisali z belimi spomeniki. Ostanimo ljudje, ne dajmo Bosne. Bosna je lepa država, Evropa bi morala biti ponosna na njo. Vsi tisti zanikovalci, ki zanikajo, da so izvedli zlo, zanje je zdravilo, da priznajo resnico. Naj prosijo za odpuščanje, vsaj tisti, ki so bili prisiljeni, da storijo zločin. Morda jim bom tudi oprostila," je svoj govor zaključila Hotićeva.

Podpredsednica združenja Matere Srebrenice je še opozorila, da se ne sme dopustiti, da v BiH znova izbruhne vojna, saj potem tudi Evropa ne bo živela v miru.

Točno ob 12. uri so se v prestolnici Bosne in Hercegovine oglasile sirene v poklon žrtvam gneocida nad Bošnjaki v Srebrenici. Sirena za "prenehanje nevarnosti" je trajala 60 sekund, simbolična gesta pa je že leta del obeležitve mednarodnega dneva spomina na genocid v Srebrenici.

Državljane so tudi letos pozvali, naj se med zvokom siren med hojo ustavijo, prav tako naj vozniki na varen način ustavijo svoja vozila in se na tak način poklonijo vsem žrtvam genocida. Številni prebivalci in obiskovalci Sarajeva so se odzvali in se ustavili na ulicah in križiščih ter tako z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam in poslali sporočilo, da se kaj takšnega nikomur ne sme ponoviti. 

Najmlajša žrtev, katere posmrtne ostanke so danes pokopali, je 20-letni fant, najstarejša pa 56-letni moški. Ob zavzetju Srebrenice leta 1995 med vojno v BiH so namreč srbske sile pobijale predvsem moške, ki so jih pred tem ločili od njihovih najbližjih. V genocidu so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Da bi prikrile svoje zločine, so nato njihove posmrtne ostanke prekopavali v sekundarne in terciarne grobove po vsej državi, ki jih odkrivajo še sedaj.

V spominskem centru je trenutno pokopanih 6772 žrtev genocida, 250 pa jih je na željo svojcev pokopanih drugod po državi. Več kot tisoč žrtev še vedno velja za pogrešane oziroma njihovih posmrtnih ostankov še niso identificirali.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom v Potočarih blizu Srebrenice poteka na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje pod nadzorom Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov.

Do 19. julija so jih pobile najmanj 8372, večinoma moških in dečkov. Okoli 25.000 žensk, otrok in starejših pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Nizozemske modre čelade jih niso zaščitile, čeprav so se prebivalci tega mesta ob Drini na meji s Srbijo zatekli k njim po zaščito na območju nekdanje tovarne akumulatorjev v Potočarih. Nizozemska se je zaradi tega že večkrat opravičila.

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zaradi genocida v Srebrenici na dosmrtni zapor obsodilo pet vojnih zločincev, tudi najbolj odgovorna, takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića in poveljnika njene vojske Mladića.

Žrtev genocida v Srebrenici se danes v Evropski uniji spominjamo z evropskim dnevom spomina, po svetu pa z mednarodnim dnevom spomina. V Federaciji BiH je medtem danes dan žalosti, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki pokola v Srebrenici ne priznavajo za genocid.

Tako Združeni narodi kot EU ob obletnici genocida opozarjajo na pomen ohranjanja zgodovinske osveščenosti in spomina na žrtve.

"Spominjanje na Srebrenico pomeni varovanje (...) pred revizionizmom, prizadevanje za odgovornost in priznavanje trpljenja vsake žrtve. Pomeni tudi boj proti sovražnemu govoru in diskriminaciji ter obnovitev naše odločenosti, da 'nikoli več' postane resničnost za vse," je v petek dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos sta medtem v petkovi skupni izjavi opozorili, da genocid v Srebrenici sodi med najtemnejše epizode v evropski zgodovini.

"Spominja nas na našo dolžnost, da gradimo mirne družbe, varujemo človeška življenja in dostojanstvo ter branimo temeljne vrednote, na katerih temelji Evropska unija," sta dejali in dodali, da v Evropi ni prostora za zanikanje genocida, revizionizem ali poveličevanje obsojenih vojnih zločincev.

Voditelje v BiH in vsej regiji sta pozvali, naj dajo prednost dialogu pred konfrontacijo ter podprejo proces iskanja in identifikacije preostalih žrtev. Prav tako sta zagotovili, da EU ostaja zavezana evropski prihodnosti BiH kot suverene, združene, večetnične in demokratične države.