'Pobijajo nas kot piščance': v Mjanmaru že več kot 90 žrtev med protestniki

Protestniki, ki nasprotujejo vojaškemu udaru v državi, so se sicer danes znova zbrali na ulicah Jangona, Mandalaja in drugih mjanmarskih mest. Na ulice so prišli, čeprav je vodstvo hunte zagrozilo, da bo streljalo nanje, če bodo protestirali na dan oboroženih sil, ki ga obeležujejo danes.

"Danes je dan sramote oboroženih sil," je dejal predstavnik ene od skupin proti hunti, ki jo sestavljajo odstavljeni poslanci, dr. Sasa. "Vojaški generali praznujejo dan oboroženih sil, potem ko so ubili več kot 300 nedolžnih civilistov," je povedal.

Nasilje se je nato le še stopnjevalo in v zgodnjih urah današnjega dne so bili v streljanju varnostnih sil na protestnike pred policijsko postajo v predmestju Jangona Dala ubiti najmanj štirje ljudje. Še deset jih je bilo ranjenih. Trije ljudje so bili ubiti na protestu v okraju Insein, je povedal eden od lokalnih prebivalcev.

Po poročanju organizacije za politične zapornike Assistance Association for Political Prisoners (AAPP) so do zgodnjega večera po lokalnem času zabeležili najmanj 89 smrti, vključno z otroki. Portal Myanmar Now pa poroča celo o več kot 90 žrtvah. "Pobijajo nas kot ptice ali piščance, celo v naših domovih," je za Reuters povedal Thu Ya Zaw. "Kljub temu bomo nadaljevali s protestiranjem."

Phil Robertson, namestnik direktorja Human Rights Watch v Aziji je prizore opisal kot "šokantne, grozljive, barbarske in nesprejemljive".

V prestolnici so sicer dan oboroženih sil obeležili z vojaško parado. General Min Aung Hlaing je po paradi ponovil obljubo, da bodo pripravili volitve, pri čemer ni povedal, kdaj. "Vojska želi skupaj s celotnim narodom obraniti demokracijo," je povedal na državni televiziji. Dodal je, da si prizadevajo za zaščito ljudi in obnovitev miru po državi.

Vojska v Mjanmaru vse od prevrata 1. februarja z nasiljem odgovarja na kakršnokoli nasprotovanje. Že vse od udara potekajo protesti, na katerih je bilo ubitih okoli 380 ljudi. Protestniki zahtevajo izpustitev odstavljene voditeljice Aung San Su Či, ki je v hišnem zaporu, ter njeno ponovno vrnitev na oblast. 

Zunanji ministri EU so medtem pred dnevi sprejeli odločitev o sankcijah proti enajstim osebam, odgovornim za vojaški udar, ter za vojaško in policijsko represijo nad mirnimi protestniki. Sankcije vključujejo prepoved potovanja na ozemlje unije in zamrznitev premoženja posameznikom ali pravnim osebam. Poleg tega posamezniki in pravne osebe v EU ne smejo neposredno ali posredno financirati kršiteljev na seznamu.

Unija, ki je tudi zadržala finančno pomoč in vso drugo podporo vladi, ki bi se jo dalo razumeti kot podporo mjanmarski vojaški hunti, bo še naprej preučevala možnosti odziva, tudi dodatnih sankcij proti gospodarskim entitetam v lasti ali pod nadzorom vojske.

Še naprej veljajo tudi drugi že sprejeti ukrepi, na primer embargo na orožje in opremo, ki jo je mogoče uporabljati za notranjo represijo, ter sankcije proti štirinajstim osebam, odgovornim za kršenje pravic Rohingom.

Nove sankcije pa so uvedle tudi ZDA. Med drugim so Američanom prepovedali poslovanje z dvema vojaškima podjetjema, ki dominirata nad večjim delom državnega gospodarstva ter služita z vsem mogočim, vse od hrane do tobaka in alkohola ter orožja, in delita dobiček med vojsko. Skupine za človekove pravice so z novimi sankcijami sicer zadovoljne, saj generale udarjajo naravnost po žepu.