Zdravko Jeličić, kmetovalec iz Muća, Splitčanom deli blitvo. Prodajal bi jo lahko tudi za pet evrov na kilogramov, a Zdravko se ne žene za zaslužkom.
"Tako sem se odločil. Blitvo sem posejal, deževalo je, vzklila je in odločil sem se, da jo bom podarjal prebivalcem Splita. In to je že petič. Razdelil sem že 250 vreč, to je približno 250 kilogramov," pripoveduje.
Vdovec in oče 13-letnega dekleta nikoli ne bo pozabil dobrote Splitčanov, ko mu je pred šestimi leti v prometni nesreči umrla žena. "Tudi meni so ljudje pomagali, ko mi je bilo najtežje, s tem in onim. Nekako se jim moram oddolžiti."
"Hvalevredno, tega še nikoli nisem doživela!" in "Sijajna poteza!" so komentirali mimoidoči.
Zdravko kuha, čisti, bdi nad njivo, skrbi za svojo hčerko ter ostarelo in invalidno mamo.
"Hudo je, a se nisem predal, ampak sem se boril, da bi ostala normalna oseba in da bi bilo vse najboljše, ampak nihče ne more nadomestiti matere," pripoveduje. Na vprašanje novinarke, ali mu je težko, glede na to, da skrbi za njo, pa: "Nič mi ni težko, to mi je v veselje. Danes sem srečnejši, ko podarim to blitvo, kot pa če bi mi nekdo ne vem kaj dal."
Iz domačega Muća, kakih 30 kilometrov stran, je v Split več dni zapored prihajal z avtobusom. Če ga seveda ni mogel nihče pripeljati.
"Presenetilo me je, vsa čast, zares ste me ganili do srca. Ne bom vam plačala, ampak bi vam dala vsaj nekaj za bencin, dajte tistemu, ki vas je pripeljal, rekli ste, da nimate avtomobila," je bila prijazna ena od Splitčank.
Zdravkove zavrnitve ni sprejela, kupila je čokolado. "Za deklico, saj je deklica, kajne? To je to. Adijo!"
"Moja hči je super, hodi v 7. razred in je zadovoljna. Ponosna je name, ampak ni ji ravno všeč, ko sem v medijih," še priznava Zdravko.
Blitve mu je sicer zmanjkalo, a doma ima še kakih 200 kilogramov krompirja. Tudi tega bom, obljublja dobrosrčni dalmatinski kmetovalec, podaril.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.