Von der Leynova: 'Evropa se je znašla v boju'

"Evropa se je znašla v boju. Borimo se za celino, ki mora biti celovita in na kateri bo vladal mir," je nagovor pričela Ursula von der Leyen. "To je boj za našo prihodnost," je dodala. 

"Naša unija je v osnovi mirovni projekt, ampak resnica je takšna, da je današnji svet neprizanesljiv. Ne moremo spregledati težav, s katerimi se soočajo Evropejci," je pojasnila in poudarila vpliv vojne in trgovinske krize na življenje na celini.

"To je svet imperialističnih vojn," je še rekla in poudarila, da je čas za novo Evropo.

"Ali je Evropa dovolj hrabra za ta boj? Ali smo dovolj enotni?" se je vprašala von der Leynova in rekla, da so to glavna vprašanja za Evropejce, saj da prostora za prepir zdaj ni.

Kot kaže, so pred von der Leynovo naporni dnevi, saj ji grozi še ena nezaupnica. Trenutno naj bi bilo po podatkih, ki jih je objavil Le grand continent, kar 60 odstotkov poslancev za njen odstop.

Poseben poudarek je v svojem nagovoru von der Leynova namenila ugrabljenim otrokom v Ukrajini. "Vsakega ugrabljenega otroka je treba vrniti," je rekla in napovedala srečanje voditeljev z namenom reševanja ukrajinskih otrok.

"Še bolj moramo pritisniti na Rusijo, da bo sedla za pogajalsko mizo," je povedala: "Obenem moramo Ukrajini zagotoviti več podpore."

Dodala je, da je to ruska vojna in da bi zanjo morala plačati Rusija. Ukrajina bo posojila odplačala šele, ko Rusija poplača svoje, je napovedala. 

Nov program, imenovan Kvalitativna vojaška prednost, bo Ukrajini finančno pomagal dodatno spodbuditi naložbe v obrambo.

Na področju varnosti je von der Leynova napovedala program Readiness 2030, ki omogoča dvig obrambnih izdatkov držav članic. Poseben instrument SAFE bo omogočil 150 milijard evrov posojil za skupne evropske nabave orožja in opreme. Kot je rekla von der Leynova, se je v program doslej vključilo 19 držav članic.

Napovedala je, da bo EU vlagala v razvoj dronskega ščita ter opisala napor vzhodnega krila Evrope pri obrambi EU. Dodala je, da se mora Evropa ponovno združiti kot leta 1989, ter napovedala prizadevanja za priključitev držav Zahodnega Balkana k EU.

"To, kar se dogaja v Gazi, je nesprejemljivo. Evropa mora prevzeti vodilno vlogo," je dejala predsednica Komisije. "Bilateralna izplačila Izraelu bomo zamrznili, ustavili bomo vsa plačila na teh področjih, kar ne bo ustavilo našega sodelovanja z izraelskim civilnim prebivalstvom," je napovedala.

"Svetu EU bomo predlagali sankcije proti ekstremističnim ministrom in nasilnim naseljencem," je še poudarila.

Dodala je, da je prijateljica Izraela in da se zaveda trpljenja izraelskih državljanov ob napadih Hamasa, ki jih je označila za teroriste, ki želijo uničiti Izrael. Da s temi dejanji ogrožajo lastno ljudstvo, je še dejala. "Talce je treba izpustiti, omogočiti je treba neomejen dostop za vse prebivalstvo," je rekla.

Edini mirovni načrt je načrt dveh držav, je še povedala von der Leynova.

Z več kot 200 milijoni volivcev in najvišjo udeležbo na evropskih volitvah 2024 v zadnjih dveh desetletjih je Evropska unija pred številnimi izzivi tudi pri konkurenčnosti.

"Ko zagonska podjetja rastejo, so se primorana obrniti na tuje vlagatelje, kar ogroža našo suverenost," je rekla. Sklad Scale up Europe bo povezal EU in zasebne vlagatelje z namenom finančne pomoči zagonskim podjetjem v Uniji.

Poseben poudarek bo EU namenila umetni inteligenci. EU gradi mrežo trinajstih tovarn, ki se osredotočajo na umetno inteligenco, kjer se združujejo superračunalniki, raziskave in industrija. Ena od njih bo tudi v Mariboru, kar postavlja Slovenijo na evropski zemljevid visokotehnoloških centrov.

Za razvoj UI je predviden sklad InvestAI v višini do 200 milijard evrov, ki bo mobiliziral javne in zasebne naložbe.

Evropska komisija je predstavila tudi "čisti industrijski dogovor", ki vključuje ciljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040 in popolno podnebno nevtralnost do 2050.

"Vlagatelji želijo biti prepričani, da bo obstajalo povpraševanje po čistih evropskih produktih," je povedala, zato bo EU s svežnjem za spodbujanje baterij namenila 1,8 milijarde evrov v pomoč tej industriji in proizvodnji električnih vozil, s čimer se EU želi približati cilju razogljičenja v državah članicah.

S temi spodbudami je von der Leynova napovedala večje povpraševanje in ponudbo v sektorju čistega gospodarstva, s tem pa nova delovna mesta.

Komisija bo z novim dolgoročnim trgovinskim instrumentom za trge, ki se težko soočajo s cilji razogljičenja, kot je jeklarska industrija, pomagala pri zelenem prehodu podjetij v teh panogah.

V energetskem delu ukrepov je sprejet akcijski načrt za pocenitev elektrike, ki bi lahko evropskim potrošnikom in podjetjem prihranil 260 milijard evrov letno do 2040.

"Zdaj smo na poti k energetski neodvisnosti, a računi za energijo še vedno skrbijo milijone Evropejcev," je rekla. Razlog za višje cene je po njenih besedah odvisnost od ruskih fosilnih goriv, cene pa po njeni napovedi znižuje čista, doma proizvedena energija.

Osmim kritičnim ozkim grlom energetske infrastrukture v Evropski uniji bo EU pomagala s projektom Energetske avtoceste, kjer bo z naložbami vlagala v energetsko najbolj prizadetih območjih Unije.

Predsednica Komisije je napovedala izdelavo evropskega e-avtomobila:"Ne smemo dopustiti, da bi Kitajska in drugi osvojili ta trg. Prihodnost je električna," je rekla in poudarila, da moramo prihodnost trga električnih vozil oblikovati v Evropi. Napovedala je prizadevanja EU za izdelavo evropskega e-avtomobila, ki bo državljanom cenovno dostopen.

V boju s primanjkljajem kadrov je EU namenila sredstva za 6,1 milijona ljudi, ki so že prejeli dodatno usposabljanje.

"Število izdanih gradbenih dovoljenj se je zmanjšalo za 20 odstotkov," je poudarila in rekla, da je Evropa v več kot le stanovanjski krizi.

EU bo predstavila prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja, ki bo evropski projekt, prilagojen lokalnim razmeram. Dejala je, da mora EU olajšati gradnjo hiš in študentskih domov.

"Pri stanovanjih gre za dostojanstvo, gre za pravičnost," je povedala in spomnila na stanovanjsko pravico v Evropi.

Kupuj evropsko hrano se bo imenovala nova pobuda za nakup v Evropi proizvedenih kmetijskih izdelkov, saj kmetje po besedah predsednice že dolgo niso plačani, kot si zaslužijo.

"Evropa se bo vedno odločala sama," je poudarila. "Predstavljajte si kaos, ki bi sledil trgovinski vojni z ZDA," je povedala. "80 odstotkov naše trgovine poteka z državami, ki niso ZDA, zato moramo izkoristiti vse te nove priložnosti," je rekla in spomnila na trgovinski sporazum z državami območja Mercosur in Mehiko.

"Znanost nima potnega lista, spola, etnične pripadnosti ali politične usmeritve. Je ena od najdragocenejših svetovnih dobrin," je poudarila in napovedala 500 milijonov evrov za privabljanje najboljših znanstvenikov v Evropo. Opozorila je na zdravstveno krizo, ki jo spodbujajo tudi dezinformacije, kot na primer tiste o ošpicah in otroški paralizi, kot je rekla.

Predsednica je poudarila, da dezinformacije delijo evropsko družbo. Evropski center za demokratično odpornost, ki ga je napovedala, bo deloval v državah članicah in sosednjih državah. Tedaj so po parlamentu pričeli odzvanjati vzkliki in žvižgi številnih evropskih poslancev.

"Očitno vas je strah tega novega centra," je predsednica povedala poslancem Evropskega parlamenta v dvorani, ki so vpili na predsednico. 

"Prvi korak v avtokratovem priročniku je povezan s prevzemom medijev," je opisala prizadevanja avtokratskih voditeljev. Predsednica je napovedala finančno pomoč medijem v boju za neodvisnost. "Omogočiti moramo tudi zasebne kapitalske naložbe, svojo podporo bomo namenili svobodnim in lokalnim medijem," je rekla.

Predsednica je opozorila na težave, povezane z družbenimi mediji, kot so algoritmi, ki prežijo na ranljivost otrok, ki so na spletu izpostavljeni vsebinam, namenjenim odraslim, spodbudam k samopoškodovanju in odvisnosti.

Avstralci so prvi omejili dostop do družbenih medijev za mladoletnike, je omenila in napovedala ustanovitev panela strokovnjakov, ki bodo skušali oblikovati program omejitve dostopa do družbenih medijev za evropske otroke. "Evropa verjame v starše in ne v dobiček," je poudarila prizadevanja EU na tem področju.

Von der Leynova je napovedala novo središče za boj proti požarom, ki bo ustanovljeno na Cipru. "Dovolite mi, da svoj govor zaključim s poklonom gasilcem," je rekla in se zahvalila vsem, ki so se borili v letošnjih poletnih požarih v državah članicah.

"To je Evropa, ki jo moramo zaščititi za vsako ceno," je rekla in napovedala zakonodajne svežnje, ki bodo v sodelovanju z Evropskim parlamentom oblikovali bodoče težnje k zaščiti Unije, je še poudarila ob zaključku pogovora.

"Čas je, da se osvobodimo spon odločanja s soglasjem," je napovedala delovanje EU na področju zunanje politike, kjer si želi ažurnejše delovanje Unije.

Komisija je sicer v tem mandatu predstavila predlog novega dolgoročnega proračuna 2028–2034 v višini skoraj 2 bilijona evrov (1,26 odstotka BDP EU).