"Situacije ni več mogoče prikrivati z PR-akcijami ukrajinskega generalštaba niti z olepševanjem ali ignoriranjem s strani vlade v Kijevu: Ukrajina drvi proti strateškemu porazu proti ruskim invazijskim silam," piše Bildov novinar Julian Röpcke, ki dodaja, da so ukrajinski novinarji in aktivisti sedaj prepoznali resnost situacije.
Röpcke pravi, da se ne ukrajinska vojska, ne njeni zahodni partnerji niso naučili potrebnih lekcij iz svojih prejšnjih napak pri vodenju vojne proti Rusiji. "Več kot 2000 dobavljenih tankov, oklepnih transporterjev in oklepnih vozil je večinoma neuporabnih glede na naraščajočo prevlado Rusije v dronskih sistemih z optičnimi vlakni in drugih brezpilotnih letalnikih." Bidlov analitik meni, da bi morali vlagati v "milijone dronov" in vodene raket za napade v ruskem zaledju.
"Zdi se, da ukrajinska vlada jemlje vojno uničenja proti svoji državi le napol resno. Kam naj bi bilo dejansko napotenih domnevno 17.000 mož, ki jih mobilizirajo mesečno, ostaja skrivnost za večino opazovalcev in vojakov na fronti. Dezerterstva in začasne odsotnosti z dolžnosti, zaradi katerih celotne brigade pogosto obstajajo le na papirju, večinoma ostanejo nekaznovane. To vodi ne le do napačnih ocen lastne moči in odpornosti čet, temveč tudi do velikih vrzeli v bojnih vrstah in posledično do vedno novih ruskih prebojev," pravi Röpcke.
Hkrati ocenjuje, da bi ruska vojska lahko dosegla mesti Zaporožje in Dnipro v roku nekaj mesecev ter da bo Rusija vojno dobila, če vlada v Kijevu in njeni zahodni partnerji ne bodo sprožili strateškega preobrata. "Grozljiva možnost z uničujočimi geopolitičnimi posledicami za ves svet."
Iz Ukrajine se je pred kratkim vrnil tudi neodvisni dopisnik za CNN, CBC in Guardian Neil Hauer. O stanju na fronti je spregovoril za gruzijski portal GeorgiaToday. Razmere na fronti so šokantno drugačne od tistih pred dvema letoma, pravi. Medtem ko so prej, v prvih dveh letih vojne, razmere spominjale na običajen spopad s tanki, topništvom, letali, oklepnimi vozili in podobnim, so se zdaj preobrazile v vojno, ki jo bijejo zelo majhne enote. "Vojaki dobesedno delujejo v parih ali skupinah največ po tri osebe, pri čemer za mobilnost bolj kot za karkoli drugega uporabljajo motorje. V večini primerov ne morejo pripeljati oklepnih vozil na 10 ali 15 kilometrov od frontnih črt, ne da bi jih popolnoma uničili prvoosebni (FPV) droni. Droni so povsod in prevladujejo na bojišču."
Hauer opozarja tudi na novo realnost na ukrajinskem bojišču, in sicer, da homogena frotna črta ne obstaja. "Ker na enem položaju ne morete imeti več kot tri ali štiri vojake, ne da bi ta položaj postal takojšnja tarča dronov in bi bil uničen, bojišče zdaj sestavljajo zelo majhne, izolirane postojanke, razporejene vzdolž fronte." Kot pravi, se pogosto dogaja, da se manjše ruske enote prebijejo skozi vrzeli v obrambi in si utrdijo položaje v ukrajinskem zaledju, oskrbujejo pa se z droni. Kot pravi, namesto frontne črte obstaja frontno območje, ki je lahko globoko tudi do pet kilometrov.
"Drug ključni dejavnik je razvijajoča se ruska strategija. V mnogih primerih ruske sile ne poskušajo napadati in uničiti vsakega ukrajinskega položaja. Namesto tega jih preprosto obidejo, pogosto dobesedno odbrzijo mimo na motorjih. Med temi napadi utrpijo ogromne žrtve, včasih od 90 do 95 odstotkov izgub. Toda tudi če le nekaj vojakom uspe priti skozi, dosežejo položaj za ukrajinskimi linijami, se vkopljejo, se oskrbijo z droni in počakajo na prihod okrepitev. Od tam naprej prodirajo naprej."
Kanadski dopisnik pravi, da je morala v ukrajinskih četah precej slaba in tako kot Röpcke izpostavlja problem dezertacij. "Dezerterstvo je za Ukrajino velik problem in se še poslabšuje. Ravno včeraj je bil objavljen podatek, ki kaže, da je bila stopnja dezerterstva prejšnji mesec doslej najvišja v vojni." Pri tem izpostavlja na Ukrajina enostavno nima dovolj vojakov, da bi pokrila vse možne smeri ruskih napadov. "Zato je Rusija lažje prodrla v nekatera urbana območja. Bitka za Bahmut je na primer trajala skoraj eno leto, od konca leta 2022 do poletja 2023. Toda v Pokrovsku so ruske čete vstopile v mesto in bile v dveh ali treh tednih aktivne v približno 75 odstotkih mesta. Število branilcev je velik dejavnik."
Ob tem dodaja, da ima tudi Rusija svoje omejitve in vse večje težave pri novačenju prostovoljcev. "Tudi oni imajo na voljo omejeno količino ljudstva. Vprašanje je, kdo se bo zlomil prvi."
Glede padca Pokrovska pravi, da bi s tem le majhen del Donbasa ostal pod ukrajinskim nadzorom. "Konstantinovka je na primer že tri četrtine obkoljena, Rusi pa se utrjujejo v njej. To ni dober scenarij. Liman je v enako slabem položaju, skoraj odrezan od oskrbe, dostopen le čez reko in neusmiljeno obstreljen. Potem sta tu še Slovjansk in Kramatorsk, ki sta bila nekoč dve nedotaknjeni utrdbi v Donbasu. Zdaj pa so v zadnjem mesecu ali dveh ruski FPV droni začeli delovati tudi v teh mestih." Dve od štirih pomembnih mesta sta v resnih težavah.
V Harkovski regiji razmere niso najboljše, v Kupjansku potekajo boji, vendar za Ukrajino tam še ni kritično. "Vendar se zdi, da ruski pritisk na Zaporožje dobiva nekaj zagona. Videti bomo morali, kako daleč bodo lahko šli."
Hauer sicer meni, da bi tudi v primeru zaustavitve podpore ZDA in Evrope, Ukrajina nadaljevala boj, ki bi bil sicer precej težji.
Ukrajinski vojaški dopisnik in majdanski veteran Serhi Sternenko je še bolj črnogled. "Na poti smo k katastrofi na strateškem nivoju. In to je zelo diplomatsko rečeno. Kriminal je, da tega ne opaziti. Kriminal je molčati."
Po njegovem mnenju pod trenutnimi pogoji, brez večjih sprememb v pristopu doma in v tujini, "je le vprašanje, časa kdaj se bodo ruski tanki znašli v Dnipru in Zaporožju. Naša obramba razpada, vse to pa spremlja šokantna tišina," je zapisal.
