Dunaj je mesto (subvencioniranih) najemnikov, na strehi tudi bazen

Dunaj je pri vrhu praktično vseh svetovnih lestvic kakovosti bivanja. Upravičeno, nam pripoveduje najemnik subvencioniranega stanovanja Saša Obreht: "Na strehi bloka imamo bazen, v bloku imamo savno, fitnes, skupne prostore, ki jih lahko uporabljamo, veliko zelenih površin." A to ni kakšna elitna soseska z vrtoglavimi cenami najema. Pač pa del dunajskega stanovanjskega modela s stoletno tradicijo, ki temelji na cenovni dostopnosti in varnosti za najemnike. Najemne pogodbe v subvencioniranih in občinskih stanovanjih nimajo časovne omejitve, višina najemnine pa je omejena in v povprečju vsaj tretjino nižja od zasebnih ponudnikov stanovanj.  

"Bivanje je pri nas temeljna pravica, to je naša politična odločitev že od nekdaj. Našo nalogo vidimo v tem, da prebivalcem Dunaja omogočimo cenovno dostopna, varna in kakovostna stanovanja," pojasnjuje  Kathrin Gaal, podžupanja Dunaja. Kar več kot 60 odstotkov Dunajčanov živi v najemu v tovrstnih stanovanjih, čakalna doba zanje pa je okoli leta do leta in pol. Kakovost stanovanj je, pravijo, enaka ali celo višja kot pri zasebnikih.

"Model je sestavljen tako, da se na podlagi stanovanjskega davka dobijo milijoni evrov, konkretno to za Dunaj pomeni približno 250 milijonov letno, ki jih investiramo v subvencionirano stanovanjsko gradnjo. Tako se letno zgradi od 6000, 7000, 8000 subvencioniranih stanovanj, približno 5000 pa jih je s subvencijami obnovljenih," pojasnjuje Christian Schantl. Skoraj polovico celotnega stanovanjskega trga sestavljajo občinska in subvencionirana stanovanja. "To je relevanten delež, ki vpliva na tudi to, da najemnine na zasebnem trgu ne naraščajo tako močno kot v drugih evropskih mestih,"  še dodaja.

Stanovanja niso namenjena le socialno šibkejšim, pač pa širokemu spektru prebivalstva, dohodkovna meja za stanovanja namreč precej presega povprečni dohodek. Na Dunaju tako pravijo, da se po naslovu bivanja ne da ugotoviti, koliko kdo zasluži.