Starmer napovedal, da bodo priznali Palestino, če Izrael ne izpolni pogojev

Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo na zasedanju Združenih narodov septembra priznalo palestinsko državo, če Izrael ne bo končal "grozljivih razmer v Gazi".

"Dejal je, da bo Združeno kraljestvo septembra, pred Generalno skupščino ZN, priznalo državo Palestino, razen če izraelska vlada sprejme bistvene ukrepe za konec grozljivih razmer v Gazi, doseže premirje, jasno pove, da na Zahodnem bregu ne bo prišlo do priključitve in se zaveže k dolgoročnemu mirovnemu procesu, ki bo prinesel rešitev z dvema državama," je njegovo izjavo povzel Sky News. 

Starmer pravi, da je zdaj čas za priznanje Palestine, saj bi to imelo največji vpliv, saj je, kot pravi, ogroženo upanje na rešitev dveh držav – "varen" Izrael ob "izvedljivi" palestinski državi.

Starmer je pojasnil, da priznanje pogojuje, ker želi doseči učinek na terenu. Ob tem je ponovil, da morajo biti izpuščeni vsi talci. Kot je dejal, si prizadeva za "varen" Izrael ob boku "delujoče in suverene" Palestine. Gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, se mora po njegovih besedah zavezati razorožitvi ter pristati na to, da ne bo del bodočih oblasti.

Starmer je ob tem sporočil, da je Združeno kraljestvo danes iz zraka v razdejano enklavo spustilo pomoč, a dodal, da je treba najti dolgoročno rešitev za krizo v enklavi. Dodal je, da si želi, da bi v Gazo vsak dan vstopilo vsaj 500 tovornjakov pomoči.

Izrael je do britanske napovedi pričakovano kritičen. "Sprememba stališča britanske vlade v tem trenutku, ki je sledila francoski potezi in notranjepolitičnim pritiskom, predstavlja nagrado za Hamas in škoduje prizadevanjem za dosego premirja v Gazi in okvira za izpustitev talcev," je na svojem profilu na družbenem omrežju X sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. 

Poudarili so, da Izrael zavrača izjavo predsednika vlade Združenega kraljestva. 

"Gre za pogumen in velik korak naprej za rešitev palestinskega vprašanja in mirno sobivanje Palestincev in Izraelcev. Pričakujem, da se bodo za ta korak odločile še nekatere druge države, članice Združenih narodov," pa je slovenska ministrica Tanja Fajon sporočila prek profila zunanjega ministrstva na omrežju X.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je že minuli teden napovedal, da bo Francija priznala Palestino, ki pa bi po njegovih besedah morala biti demilitarizirana.

Palestinsko državo, ki vključuje Gazo in Zahodni breg, priznava najmanj 142 držav, med njimi Slovenija. ZDA in Izrael temu odločno nasprotujeta.

Vsa palestinska ozemlja so pod izraelsko okupacijo, vzhodni Jeruzalem, kjer naj bi se nahajala prestolnica Palestine, pa si je Izrael enostransko priključil.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na mednarodni konferenci, ki ta teden poteka v New Yorku, dejal, da bi se konflikt med Izraelom in Palestino lahko rešil s politično voljo in pogumnim vodstvom, vendar je rešitev dveh držav bolj oddaljena kot kdaj koli prej.

Države udeleženke konference o rešitvi dveh držav so danes na sedežu ZN v New Yorku potrdile sklepni dokument, ki med drugim predvideva ureditev v povojni Gazi, brez Hamasa. Sklepni dokument na sedmih straneh so potrdile tudi vse arabske države na konferenci, ki jo ZDA in Izrael bojkotirata.

Washington je doslej blokiral številne predloge resolucij Varnostnega sveta o miru na Bližnjem vzhodu, ker niso izrecno obsojale Hamasa ali zahtevale njegove razorožitve. Sklepni dokument konference o rešitvi dveh držav pa ne le, da obsoja napad na Izrael, ampak tudi zahteva razorožitev palestinskega Hamasa in konec njegove vladavine v Gazi.

"Hamas mora prenehati vladavino v Gazi in predati orožje Palestinski upravi s pomočjo mednarodne skupnosti in v skladu s ciljem suverene in neodvisne palestinske države," navaja dokument. Palestinski premier Mohamed Mustafa je razorožitev Hamasa in odhod z oblasti zahteval že v ponedeljek v svojem govoru na konferenci.

Dokument govori o namestitvi začasne mednarodne misije za stabilizacijo v Gazi na povabilo Palestinske uprave in pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Palestinska uprava sicer v Gazi ni prisotna že skoraj 20 let in je politični rival Hamasa.

"Prvič doslej so arabske države obsodile Hamas, obsodile 7. oktober, pozvale k razorožitvi Hamasa, izključitvi iz vladanja Palestincem in jasno izrazile namero za normalizacijo odnosov z Izraelom," je po objavi dokumenta izjavil francoski zunanji minister Jean Noel Barrot.

Francija in Savdska Arabija sta konferenco organizirali s namenom spodbujanja dolgoročnega miru na Bližnjem vzhodu, predvsem pa konca vojne v Gazi z vizijo rešitve dveh držav. Države, kot sta Francija in Združeno kraljestvo, sta jo izkoristili kot sredstvo pritiska na Izrael, da preneha s pobijanjem in stradanjem palestinskih civilistov v Gazi.

Francija je priznanje Palestine napovedala za september, britanski zunanji minister David Lammy pa je danes na konferenci v New Yorku ponovil izjavo premierja Keira Starmerja, da bo Združeni kraljestvo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne ustavi vojaške ofenzive na Gazo, konča grozljive razmere v enklavi in se zaveže k rešitvi dveh držav.

Slovenija je Palestino priznala 4. junija 2024, od 193 članic ZN pa je jih to po navedbah zunanjega ministrstva storilo že skupaj 146. Zunanja ministrica Fajonova je v svojem govoru omenila slovensko priznanje in napovedala, da bosta državi podpisali memorandum o sodelovanju.

Danes je med bilateralnimi srečanji govorila tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Guterresom, ki je Sloveniji ob tem izrekel priznanje za prizadevanje za rešitev dveh držav. "Dejal je, da je Slovenija herojka Evrope," je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo. Fajon se je s sogovorcem pogovarjala tudi o stradanju v Gazi, glede katerega sta se strinjala, da je treba humanitarnim organizacijam takoj omogočiti popoln dostop do razdejanje enklave.

Fajon se je srečala tudi z zunanjim ministrom Savdske Arabije princem Faisalom bin Farhanom al Saudom, ki ji je povedal, da je Slovenija pomembno tlakovala pot, je objavila ministrica na Facebooku. Dodala je, da je imela tudi dvostranska srečanja s palestinskim premierjem Mustafo in drugimi arabskimi ter evropskimi kolegi in opravila pogovor za televizijo CNN.

Navedla je, da se je konference kljub bojkotu Izraela in ZDA udeležilo več kot 150 držav. Ob tem je izrazila prepričanje, da je bila Slovenija lani s svojo odločitvijo o priznanju Palestine in z jasnimi in s samozavestnimi diplomatskimi akcijami – tudi z uvedbo prvih bilateralnih sankcij – na pravi strani zgodovine.

ZDA so v času predsednika Joeja Bidna deklarativno podpirale idejo o rešitvi dveh držav, sedanja vlada Donalda Trumpa pa je izvajala pritisk na države, naj se konference ne udeležijo, je v ponedeljek povedala Fajon. Pritiske je označila za neupravičene in zagotovila, da bo Slovenija vztrajala pri spoštovanju mednarodnega prava.

Zunanji ministri Nemčije, Francije in Združenega kraljestva bi lahko prihodnji teden obiskali Izrael in predstavili stališče treh vlad, je danes v luči vse hujših humanitarnih razmer v Gazi dejal nemški kancler Friedrich Merz. Dodal je, da sta dve nemški letali na poti v Jordanijo, od koder bosta nato iz zraka dobavili pomoč prebivalcem enklave.

"Verjetno bomo zunanje ministre Francije, Združenega kraljestva in Nemčije prosili, naj se naslednji četrtek skupaj odpravijo v Izrael, da predstavijo stališče (...) treh vlad. Izhajamo iz predpostavke, da je izraelska vlada povsem pripravljena priznati, da je zdaj treba ukrepati," je na skupni novinarski konferenci z jordanskim kraljem Abdulahom II. v Berlinu povedal Merz.

Dodal je, da je nemška vojska v Jordanijo napotila dve transportni letali, s katerima bodo nato v sredo oziroma najpozneje konec tedna začeli v Gazo dobavljali pomoč iz zraka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Jordanski kralj je medtem izrazil hvaležnost za napovedano dobavo pomoči Gazi iz zraka, a hkrati opozoril, da tovrstna oblika pomoči ne zadostuje potrebam. V luči tega je pozval, naj se v Gazo dovoli vstop še več tovornjakom z nujno potrebno humanitarno pomočjo.

V zadnjih tednih se je mednarodni pritisk na Izrael okrepil. Vse glasnejši so pozivi k prekinitvi ognja, da bi lahko humanitarne organizacije v Gazo nemoteno dostavile hrano in drugo pomoč ter tako preprečile ali vsaj omejile hudo lakoto, ki grozi vse večjemu številu prebivalcev enklave.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je sicer danes zavrnil mednarodni pritisk za sklenitev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Dodal je, da bi bila prekinitev konflikta ta trenutek "tragična" za Izraelce in Palestince.

"Čas za moralno strahopetnost je mimo," je sporočilo 40 evropskih poslancev tako z levega kot desnega političnega spektra, poroča Euronews. Evropsko unijo so v skupni izjavi pozvali k odločnim ukrepom glede humanitarne krize v Gazi, med drugim, naj začasno prekine trgovinski dogovor z Izraelom in uvede sankcije proti vladi pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. 

Evroposlanci pozivajo EU, naj od izraelske vlade zahteva odgovornost za dejanja, ki "očitno kršijo Ženevsko konvencijo in mednarodno pravo". V izjavi so prav tako pozvali Hamas, naj takoj izpusti izraelske talce, ki so še vedno v Gazi. 

"Prihodnje generacije bodo današnje voditelje sodile po njihovem odzivu oziroma odsotnosti odziva na grozodejstva v Gazi. To, da zdaj ne ukrepamo, se bo v zgodovino zapisalo kot moralni madež na človeštvu," piše v izjavi, ki so jo videli novinarji Euronewsa. 

Skupina evropskih poslancev izrecno poziva k sankcijam proti izraelski vladi, česar se je EU doslej izogibala, kljub temu da so se nekateri zavezniki, vključno z Združenim kraljestvom in Norveško, odločili za sankcije proti dvema izraelskima ministroma, ki veljata za ekstremista, Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotriču.

40 podpisnikov prav tako pritiska na Komisijo, naj začasno ustavi pridružitveni sporazum EU z Izraelom, ki opredeljuje trgovinske in politične odnose med obema stranema in ki je bil pogosto oglaševan kot najboljše orodje, ki ga ima EU na voljo za pritisk na Izrael, da izboljša vse hujše humanitarne razmere v Gazi.

"Poslanci Evropskega parlamenta iz celotnega spektra proevropskih in prodemokratičnih strank so se združili v tej izjavi," je za Euronews povedala švedska evroposlanka Evin Incir, ki sedi v sredinsko-levi skupini Socialistov in demokratov (S&D), in dodala, da pričakujejo, da bo v prihodnjih urah izjavo podprlo še več evropskih poslancev.