Koliko sredstev države članice EU namenijo za boj proti požarom?

Najnovejši podatki statistične agencije Eurostat kažejo, da je 27 držav članic Unije v letu 2019 za boj proti požarom skupno namenilo 30,9 milijarde evrov. To je znašalo približno 0,5 odstotka vseh javnofinančnih izdatkov na ravni EU. Novejših podatkov še ni, jih pa lahko primerjamo s podatki iz leta 2001, ko je agencija začela z meritvami, in ugotovimo, da je povprečen odstotek izdatkov v vseh teh letih ostal enak, kar je ob vedno več požarih zaskrbljujoče, poroča portal Euronews. 

Evropska komisija je v lanskoletnem poročilu o gozdnih požarih v Evropi in Severni Afriki ugotovila, da je v letu 2021 na območju Unije zgorelo več kot pol milijona hektarjev zemlje, v letu 2020 pa 340.000 hektarjev zemlje, kar je za tretjino več, kot meri država Luksemburg.

Leta 2020 so zabeležili tudi največje število požarov v naravi, kar 40 odstotkov teh pa se je zgodilo na zavarovanih območjih Natura 2000. Leta 2001 je zgorelo približno 700.000 hektarjev površin, rekordnega leta 2019 pa 900.000 hektarjev. Leta 2017 je Evropska komisija zabeležila najhujše leto gozdnih požarov v tem tisočletju, v EU je takrat zgorelo več kot milijon hektarjev gozda, letu 2021 pripada drugo mesto na lestvici najhujših gozdnih požarov tega tisočletja v Evropi. 

Evropska komisija je za namen boja proti požaru v prejšnjem letu financirala pripravljenost flote rescEU z 12 gasilskimi letali in enim helikopterjem, sestavljajo pa jo Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švedska. V nujnih primerih je flota na voljo tudi tujim državam. Gasilci meddržavno sprejemajo tudi druge sporazume, s pomočjo katerih lažje sodelujejo.

Evropska agencija za okolje (EEA) pa ob vseh statistikah in podatkih prejšnjih let opozarja, da sta količina in obsežnost požarov med leti lahko zelo različni in da se lahko zgodi tudi, da je kakšno leto požarov zelo malo. Leto 2017 je tako zabeleženo kot drugo najbolj 'pogorelo' leto, zlasti zaradi velikih požarov na Portugalskem, medtem ko je bilo pogorelo območje leta 2018, torej le eno leto kasneje, med najmanjšimi doslej. 

Pa Slovenija?

Slovenija spada med države, ki za boj proti požarom namenijo manj sredstev od evropskega povprečja, in sicer 0,3 odstotka. V isti skupini s Slovenijo je še Avstrija, pod njima so Danska, Malta in Islandija. Nad nami so z 0,4 odstotka Belgija, Irska, Španija, Italija, Ciper, Portugalska, Švedska in Švica. 

V evropskem povprečju z 0,5 odstotka vseh javnofinančnih izdatkov so Francija, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Finska in Norveška, nad povprečjem so z 0,6 odstotka Nemčija, Estonija, Grčija, Latvija, Luksemburg in Slovaška. 0,7 odstotka sredstev za varnost pred požari nameni Češka, 0,8 odstotka Romunija, 0,9 pa Bolgarija. 

Podatke o požarih na slovenskih tleh Evropska komisija zbira od leta 2002. Takrat je bilo v Sloveniji približno 60 požarov, leta 2003 pa približno 230, kar le potrjuje izjavo EEA. Leta 2020 je bilo zabeleženih 120 požarov, največ jih je bilo v Ljubljani, najhuje pa je gorelo v okolici Sežane. Od požarov leta 2020 jih je bilo 30 podtaknjenih, 44 posledica nesreč, za 46 požarov pa vzroka niso nikoli našli. 

Tudi letos pričakuje velike številke

Trenutno v luči vročinskega vala po Evropi divja več hujših požarov, predvsem v Franciji, Španiji in na Portugalskem. Francija je že evakuirala več kot 16.000 tako prebivalcev kot turistov, ogroženih zaradi požarov na jugozahodu, francoska meteorološka služba je v 15 departmajih razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti zaradi ekstremnih temperatur. Prebivalec mesta na jugozahodu Francije, kjer so gozdni požari uničili več kot 10.500 hektarjev zemlje, je stanje opisal kot "postapokaliptično," poroča BBC.  

Hudi požari v naravi so letos prav tako prizadeli Hrvate. Njihovi gasilci so ob večdnevnem gašenju tudi povedali, da so z opremo in sredstvi, ki jih dobijo, zelo nezadovoljni. Najbolj so izpostavili težavo z vozili. Na razpolago bi morali imeti malo gozdarsko vozilo, srednje gozdarsko vozilo, cisterno in kombi, vendar je bilo manjše gozdarsko vozilo na popravilu. Med gašenjem jih je poklical mehanik in sporočil, da je vozilo popravljeno, vendar se je na poti ponovno pokvarilo, na terenu pa so bili ponovno z vozilom manj. "Verjemite, da smo na terenu potrebovali prav vsako vozilo, saj je ogenj nenehno ogrožal objekte in življenja ljudi," pišejo. Mehanika je nato do vozila pospremila policija v upanju, da ga uspe popraviti in da bi jim bilo vendarle lahko v pomoč.

V Sloveniji se borimo z enim večjim požarom, katerega na Krasu trenutno gasi 425 gasilcev, čez noč jih bo na območju ostalo še 200. 

Medtem ko Policija vzrok požara še preiskuje, so domačini prepričani, da ne gre za nesrečo.