V Nemčiji je danes državni praznik, s katerim zaznamujejo 3. oktober 1990, ko se je pet dežel nekdanje Vzhodne Nemčije pridružilo Zvezni republiki Nemčiji in s tem tudi uradno končalo delitev države na vzhodni in zahodni del. Osrednja slovesnost, na kateri je govoril tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, letos poteka v Bremnu.
Po besedah nemškega predsednika je skoraj štiri desetletja po združitvi mogoče v večjih delih družbe zaznati nezaupanje v nemški politični sistem. Poudaril je, da je treba vsak glas vzeti resno, vendar obenem opozoril, da četrtina ali več volivcev s svojimi volilnimi odločitvami sporoča, da se oddaljuje od temeljnih odločitev države.
"Vse to spremlja nevzdržna politična demagogija skrajnih sil, ki se veselijo uničenja, zasmehujejo in grozijo drugim. To ne ogroža le svobode in demokracije, temveč tudi našo notranjo enotnost. Tega ne smemo dopustiti," je dejal Steinmeier.
Slovesnosti v Nemčiji potekajo le nekaj tednov po več deželnih in lokalnih volitvah, na katerih so skrajno desne in skrajno leve skupine osvojile velik delež glasov.
Današnje osrednje slovesnosti so se začele z ekumenskim bogoslužjem v bremenski katedrali, ki se ga je udeležilo približno 1000 povabljenih gostov. Med njimi sta bila poleg Steinmeierja tudi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica bundestaga Julia Klöckner.
Več kot tri desetletja po padcu berlinskega zidu v Nemčiji sicer še vedno obstajajo občutne razlike med vzhodom in zahodom, zlasti pri plačah in premoženju. Vzhodni del države še vedno zaznamujejo tudi posledice gospodarskih pretresov po združitvi, nekateri vzhodni Nemci pa menijo, da imajo v državnih institucijah premalo vpliva, navaja dpa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.