V približno 50 mestih po vsej Italiji danes potekajo demonstracije in protestni shodi. Udeleženci izražajo splošno nezadovoljstvo s politikami vladne koalicije premierke Giorgie Meloni, ki jo sestavljajo konservativne in skrajno desne stranke.
Zbrani na shodih med drugim opozarjajo na visoko inflacijo in nizke plače, izdatke za oboroževanje in krizo zaradi vse višjih življenjskih stroškov.
Glavni pobudnik protestov in stavk v več sektorjih, vključno z javnim zdravstvom in prometom, je bila sindikalna organizacija USB. Pridružili so se jim delavci, prevozniki in kmetje, jezni zaradi visokih cen goriv, ter študentje in mladi, ki zahtevajo več sredstev za izobraževanje.
Stavka sovpada tudi z mednarodno mobilizacijo pristaniških delavcev v več kot 40 pristaniščih po Sredozemlju in Evropi, ki stavkajo v znak protesta proti trgovini z orožjem, militarizaciji infrastrukture in vključevanju pristanišč v vojaške operacije.
Protestni shodi v Italiji med drugim potekajo v Rimu, Milanu, Neaplju, Torinu, Palermu, Benetkah in Trstu. Skupno se je po navedbah organizatorjev zbralo več deset tisoč ljudi, z izjemo manjših incidentov pa shodi potekajo mirno, navajajo italijanski mediji.
V Trstu se je shod začel pred vhodom v pristanišče, po zadnjih podatkih je sodelovalo do 3500 protestnikov, predvsem delavcev in dijakov – tudi slovenskih.
V Milanu se je po navedbah organizatorjev zbralo okrog 30.000, v Torinu pa kar 50.000 ljudi. Največ jih je bilo v Rimu, kjer se je na ulice zgrnilo kakih 100.000 protestnikov, navaja Rai News.
Čeprav je bila večina shodov mirnih, so oblasti v več mestih, med drugim v Vicenzi, Torinu in Neaplju, poročale o neredih, spopadih s policijo in uporabi prisilnih sredstev. Po vsej državi beležijo manjše nevšečnosti v šolstvu in zdravstvu, motnje v prometu in javnih storitvah.
Več tisoč študentov, delavcev in drugih podpornikov vsedržavne protestne mobilizacije protestira s transparenti z napisi, kot so "Študentje in delavci združeni od severa do juga" ter "Proti vojnam in visokim življenjskim stroškom, blokirajmo Italijo". Poudarjajo, da želijo več vlaganja v šolstvo in zdravstvo, ne pa v vojne in orožje.
Strokovnjaki menijo, da zlasti mladi v Italiji in drugod po Evropi čutijo, da so jih oblasti prezrle; pozornost pa da – kljub splošni krizi, negotovosti in socialni stiski – usmerjajo drugam.
Italijanska vlada je sicer sprejela nekaj ukrepov, ki naj bi olajšali težave zaradi visokih cen goriva, načrtujejo tudi pomoč za mlade in mlade družine.
Melonijeva je v sredo izrazila upanje, da bo vlada našla odgovore za tiste, ki menijo, da država zanje ne skrbi dovolj. Ob tem je sicer poudarila, da "ukrepi niso namenjeni tistim, ki razbijajo izložbe".
Italijo je namreč pred 14 dnevi ob demonstracijah v Milanu, Torinu in več drugih mestih pretreslo nasilje, proteste so spremljali izgredi in spopadi s policijo, vandalizem, razbijanje izložb in ropanje trgovin.
Zaradi strahu pred nemiri so danes v številnih mestih okrepili varnostne ukrepe. Na ulice so v velikem številu napotili policiste ter druge pripadnike varnostnih sil, posebne zaščite so deležne znamenitosti, kot sta rimski Kolosej in milanska stolnica. Vse demonstrante so ob tem pozvali, naj si ne zakrivajo obrazov in naj ne nosijo kapuc ali čelad.







































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.