Po celotni Hrvaški so organizirane točke za testiranje, epidemiologi pa še naprej priporočajo cepljenje kot najboljšo zaščito.
Po informacijah hrvaškega Nijz so do zdaj našteli že 2312 okužb, največ v Zagrebu, zatem pa v Splitsko-dalmatinski županiji. Največ primerov je v starosti med 10 in 14 let.
Najbolj ogroženi so novorojenčki in dojenčki, ki imajo lahko težek potek bolezni, za njih pa je lahko tudi usodna. Za otroke, ki so prejeli vse odmerke cepiva, pa ne predstavlja večje nevarnosti. Prvi simptomi so povišana telesna temperatura in smrkanje, potem so pojavi močan kašelj, ki ga spremlja hripanje in težek vdih.
Oslovski kašelj je bolezen dihal. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami.
Bolezen se zdravi z antibiotiki, dajejo jih tudi tistim, ki so bili v stiku z obolelimi in živijo v gospodinjstvu z nosečnicami ali dojenčki.
Na Hrvaškem je bilo lani na ravni države proti oslovskemu kašlju s prvim odmerkom cepljenih okoli 92 odstotkov prebivalstva. Najslabša je precepljenost v Dubrovniško-neretvanski županiji, kjer s prvim odmerkom cepijo manj kot 80 odstotkov otrok.
Po podatkih NIJZ je bila precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2022 89,2-odstotna. Najnižja je bila na območni enoti Novo mesto, zgolj 81,1-odstotna, zaskrbljujoče je tudi stanje v Ljubljani, kjer je precepljenost 87-odstotna. Še leta 2020 je bila precepljenost v Sloveniji več kot 95-odstotna. Prag kolektivne imunosti je pri 92–94-odstotni precepljenosti.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.