V svojem letnem poročilu je obveščevalna služba, ki se uradno imenuje Zvezni urad za varstvo ustave (BfV), ocenila, da je lansko leto 58.700 oseb sodilo v kategorijo potencialnih desnih skrajnežev, kar je 8450 več kot leto prej.
Po navedbah AfD je stranka lanskega oktobra štela 70.000 članov. BfV je ocenila, da je okoli 28.000 teh desnih skrajnežev.
AfD, ki je največja nemška opozicijska skupina, je že več let pod budnim očesom nemške notranje obveščevalne službe, in sicer zaradi suma protiustavnih dejavnosti.
Maja lani je BfV spremenila klasifikacijo stranke AfD in jo označila za potrjeno desno ekstremistično organizacijo, pri čemer je služba navedla, da stranka "ne upošteva človeškega dostojanstva" in ogroža demokracijo. Toda AfD je vložila tožbo zaradi spremembe klasifikacije in s tem obveščevalni službi začasno onemogočila pridobitev širših pooblastil za nadzor, poroča dpa.
BfV ugotavlja, da se povečuje tudi število levih skrajnežev. Lansko leto je v to kategorijo uvrstila 42.200 oseb, leto prej pa 38.000.
Obveščevalna služba trenutno naraščanje podpore skrajno levim ekstremističnim skupinam povezuje tudi z razvojem dogodkov na skrajni desnici.
Na porast števila skrajnežev v Nemčiji so po mnenju BfV vplivali tudi geopolitični dogodki. Pojasnili so, da je ruska invazija v Ukrajini določene skrajneže spodbudila k storitvi kaznivih dejanj iz "antimilitarističnih razlogov".
Bližnjevzhodni konflikt pa je v letu 2025 ustvaril "znaten potencial za mobilizacijo znotraj islamističnega spektra", dpa navaja ugotovitve BfV. A podporniki islamističnih skupin, kot sta palestinski Hamas in libanonski Hezbolah, so se lani na splošno večinoma vzdržali izvedbe odmevnih akcij, v poročilu ugotavljajo nemški obveščevalci.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.